Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!
Aleteia

Živiva milost zakramenta zakona, če si greva pogosto na živce?

PRZEPRASZAM, DZIĘKUJĘ, PROSZĘ
Shutterstock
Deli

Zakramentalni del možganov

Vprašanje bralke:

Sva poročena, vendar pogosto nezadovoljna. Stalni prepiri, pogosto si greva na živce. Težko mi je, ker dajeva slab zgled najinim hčeram. Sprašujem se, v čem je vidno zakramentalno delovanja zakona, ko pa je med nama toliko nesoglasij in zamer. Sprašujem se, ali midva živiva milost zakramenta zakona oz. kaj to sploh pomeni?

Barbara

Odgovarjata: Drago in Sara Jerebic, zakonska in družinska terapevta

Na to vprašanje lažje odgovoriva, če naprej zelo poenostavljeno razloživa zgradbo možganov. Najstarejši del možganov omogoča temeljne življenjske funkcije. Nato se je razvil t. i. obrambni del možganov, ki nam je omogočil preživetje skozi tisočletja s tem, da je nenehno preverjal, ali je v bližini kakšna nevarnost. Je podoben nekakšni varnosti kameri ali alarmu, ki se sproži takoj, ko senzorji zaznajo premike, ki bi lahko predstavljali grožnjo. Najmlajši del možganov pa spodbuja povezovanje, vživljanje drug v drugega ter racionalno razmišljanje.

Če sedaj to preslikamo v zakonski odnos. Najmlajši del možganov, ki omogoča zakramentalno delovanje, je lahko polno delujoč ali vključen šele, ko je obrambni oz. starejši del možganov pomirjen in posledično neaktiviran. Je pa obrambni del možganov v rahli prednosti, ker je starejši. Hitreje se aktivira, in to mimo naše volje in zavedanja.

Zakoncem želiva večkrat razložiti, da ko se drug drugemu približujemo, bodimo pozorni, ali je moj ali sozakončev obrambni del pomirjen. Če se oba približava z aktiviranim obrambni delom, miren odnos ni mogoč in posledično tudi milostno delovanje ne. Pomembno je, da je pri vsaj enem aktiviran povezovalni del možganov, ki vključuje trezno razmišljanje. S tem pomaga, da se prepir ne stopnjuje in da se lahko tudi drugi zakonec pomiri. Vendar pa je za zadovoljni odnos to premalo – oba morata drug k drugemu pristopati z delujočim povezovalnim delom možganov.

Zato je nujno, da najprej pri sebi spoznata, kaj ju v odnosu straši, ogroža in vznemirja ter kaj bi bilo nekakšna protiutež temu strahu. To si povejta. Za dober odnos potrebujeta varen medosebni prostor med vama – to je tretji del vajinega odnosa. Če je ta prostor varen, potem je to milost oz. potem to omogoča milostno delovanje ter rast.

 

Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.