Draga mama, zadnja leta si se opravičevala, ker nam otrokom ne boš zapustila velike dediščine, ko se bo tvoje zemeljsko življenje izteklo. Veš, da nas to govorjenje zelo moti. Pa ne to, da govoriš o smrti, ampak zato, ker si res ne želimo, da bi samo za trenutek pomislila, da nam nisi dala dovolj. Kljub temu te razumem; vem, da želiš, da bi bili na varnem. Dobra novica pri vsem tem je, da bomo takrat, ko nas boš zapustila – čeprav to ne bo še zelo, zelo dolgo – na varnem. Ne zaradi denarja, ampak zato, ker nam boš zapustila enega največjih darov, ki ga mama ali oče lahko data svojim otrokom – ljubezen sorojencev. S tem, ko sta imela devet otrok, sta zagotovo povečala možnosti, da bomo imeli vsaj enega brata ali sestro, s katerim si bomo blizu. Pa vendar si nam s svojo predanostjo, odločnostjo, zgledom in ljubeznijo pokazala, da je prav vsak izmed bratov in sester Božji dar. Drug drugemu smo najglasnejši odvetniki (včasih preglasni), najboljši prijatelji, hkrati pa si vlivamo zaupanje, da se lahko soočimo s čimerkoli, saj si bomo vedno v oporo. Mama, to je največje darilo, ki ga človek lahko prejme – brezpogojna ljubezen, ki je včasih tako močna, da privabi celo solze na oči. Zdaj, ko sem že starejša in imam tudi sama otroke, spoznavam, kako zelo si se trudila za nas, da smo občutili to ljubezen. Čeprav smo občasno komentirali, kako si ukazovalna, ker se vmešavaš v naše odnose, mislim, da lahko danes vsi rečemo, da smo veseli, ker si se. Nikoli nam nisi dovolila, da bi gojili zamere ali ljubosumje. Nikoli nisi dovolila, se ne bi počutili enako ljubljene in posebne. Spodbujala si nas, da se povezujemo prek humorja, skupnih obrokov in tudi prek skupih opravil. Vemo, da te kljub temu, da smo že odrasli, še vedno skrbi za nas. Pogosto rečeš, da so skrbi vedno večje, hkrati pa počasi sprejemaš, da ne moreš rešiti čisto vsake naše težave. Želimo ti, da se sprostiš in uživaš življenje – in da nam občasno še spečeš kakšno torto. To je vse. S tem, ko imamo drug drugega, si nam dala ves svet. In to je več, kot te lahko prosimo. Upamo, da se zavedaš, da nas je tvoja ljubezen do nas in naše družine oblikovala v osebe, kakršne smo danes. Hvala, mama! Z ljubeznijo, tvoja najljubša hči (no, ena izmed njih)
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.
Preberite še:
Mami, nekaj ti moram povedati
Preberite še:
“Moški si pogosto samo v spolnosti dovoli pokazati svojo potrebo po telesni bližini”
Preberite še:
Verjela je v svoje sanje in tako ima danes čisto “svoj” vrtec
