Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!
Aleteia

3 napake staršev, ki s svojimi otroki ne preživijo veliko časa

Deli

Kako smo lahko učinkoviti v času, ki ga delimo s svojimi otroki, da ne pademo v najpogostejše pasti

Starši, ki so ločeni, svoje otroke pogosto vidijo le ob določenih dneh. Drugi pa morajo zaradi delovnih razlogov živeti narazen, čas, ki ga delijo s svojimi otroki, pa je omejen. V vsakem primeru otroci vedno potrebujejo starše, tudi ko so daleč stran, in ker z njimi ne sobivajo vsak dan, izkoriščanje tega dragocenega skupnega časa postane pravi izziv.

Po nasvetu ameriškega pisatelja Garyja Chapmana se lahko izognemo vedenjem, ki nam preprečujejo, da bi kakovostno preživljali čas s svojimi otroki in da bi ga bolje izkoristili. Zelo hitro lahko namreč pademo v različne pasti.

Sindrom Disneyland očeta

Ker časa, ki ga lahko delimo z otroki, ni veliko, starši ponavadi načrtujejo vsako srečanje vnaprej in želijo otrokom pripraviti kaj zabavnega, na koncu pa dan namenijo predvsem igram, nakupovanju ali rekreativnim dejavnostim.

Nič ni narobe, če se zabavamo, a težava nastane, ko dejavnostim namenimo več pozornosti kot otrokom. Tudi življenje ni samo zabava in igra. Otroci morajo videti starše tudi v bolj običajnih okoliščinah. Zato je pomembno, da si vzamete čas tudi za odprt dialog v sproščenem vzdušju. S tem boste tudi lažje sledili temu, kaj se dogaja v srcu in glavi mladostnika.

Kljub temu da večina staršev verjame, da so izpolnili svoje obveznosti, študija kaže, da imajo trije od štirih mladih vtis, da staršem ne pomenijo veliko. Pravijo, da so starši sicer fizično prisotni, a jim nekaj manjka.

Če starši ne morejo odkriti čustvenih potreb svojih otrok, jih ne morejo zadovoljiti. Oče bo verjel, da je storil nekaj dobrega za sina, vendar se bo mladenič počutil zavrnjeno in s čustveno praznino, ki je njegov oče ni zapolnil.

Niste zares z njimi

Druga napaka, ki jo običajno starši naredijo v času obiskov svojih otrok, je ta, da prosijo svoje otroke, naj opravijo kakšno zadolžitev v času, ko imajo tudi sami delo. Težava je v tem, da na koncu niso zares s svojimi otroki.

Vključitev otrok v običajni ritem življenja staršev z vključevanjem v opravila, kot je nakupovanje ali obisk banke, je lahko zelo pozitivna izkušnja, iz katere se lahko otroci celo veliko naučijo.

Vendar se otroci zavedajo, kdaj jih odrasli izkoriščajo; kdaj je interes njihovih staršev bolj osredotočen na izpolnjevanje službenih obveznosti kot na njihovo prisotnost. Rezultat takega izkoriščanja bo, da se bodo otroci izogibali ponovnemu preživljanju časa s starši.

Misel na to, da je vse dobro

Tretja pogosta napaka, ki jo naredijo starši, je mišljenje, da molk naših otrok kaže na to, da je z njimi vse v redu. Veliko mladih, ki ima ločene starše, o svojih čustvenih bojih s staršem, ki ga zaradi različnih razlogov ne vidijo pogosto, ne razpravlja najlažje.

Nekateri otroci se bojijo, da jih bodo, če bodo iskreni, zavrnili in prenehali obiskovati. Drugi se spominjajo očetovega nasilnega izbruha in se bojijo njegove jeze, ko se z njim iskreno pogovarjajo ali pa se preprosto vzdržijo iskrenega pogovora, ker ne želijo ustvarjati še več težav.

Pomembno je, da lahko starši ustvarijo vzdušje za dialog brez strahu pred kaznijo in ob molku svojih otrok prevzamejo pobudo ter priznajo, da so lahko ustvarili bolečino in težave zaradi ločitve ali pa da jim je žal, da s svojimi otroki preživijo le malo časa.

Lahko tudi predlagajo, da bodo poslušali, kaj imajo otroci povedati, če se ti želijo pogovarjati, ali pa da otroci predlagajo nekaj, kar jim bo pomagalo, da se bodo izboljšali kot starši. Gary Chapman pravi, da se mladi na to vabilo morda ne bodo odzvali takoj, če pa bodo prepričani, da ste v svoji pobudi iskreni, vam bodo prej ali slej zaupali svoje težave.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.