Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!
Aleteia

Mogočna Marijina bazilika, v kateri vsak kotiček spregovori svojo zgodbo

TATJANA SPLICHAL | DRUŽINA
Deli

Velika, a obenem prijetno domača cerkev v Mariboru

Za ogled fotogalerije kliknite tukaj

V središču Maribora stoji cerkev, ki z dvema kar 58 metrov visokima zvonikoma, približno takšno dolžino in opečnatim videzom napravi še posebej mogočen vtis. To je bazilika Matere Usmiljenja, ki je letos stara 120 let. V njej in tamkajšnjem samostanu domujejo frančiškani.

Grofica in Marijin kip

Od kod izvira ime bazilike? Povezano je z Marijino milostno podobo. Zgodovina kipa se začne leta 1746, ko se je grofica Ivana Felicita Stubenberg, odpravila na božjo pot k sv. Frančišku Ksaverju v Radmirje. Med potjo je pri maši v Slovenskih Konjicah v zakristiji opazila star Marijin kip z Božjim Detetom v desnici. Župnika je prosila, naj ji kip proda. Odnesla ga je v svoj dvorec Freibüchl pri Lipnici, potem pa ga je dala obnoviti in bogato pozlatiti. Že med popravilom so nekateri prejeli posebne milosti, še bolj pa, ko ga je v svoji grajski kapelici postavila v javno češčenje, v svojem članku navaja Družina.

Nekaj zanimivosti o mariborski baziliki:

Pozneje je kapela postala mnogo premajhna za vse romarje in častilce. Grofica je kip poklonila minoritom v Mariboru. Na Lentu se je romarska dejavnost še okrepila. Prihajali so ljudje iz vseh slovenskih dežel in tujine. Minoriti so se pozneje preselili v središče mesta v kapucinski samostan, župnijo pa so leta 1864 prevzeli frančiškani.

Papež Benedikt XIV. je leta 1847 ob stoti obletnici prihoda milostnega kipa v Maribor tej cerkvi, ki je s 57,5 metra ena najdaljših na Slovenskem, podelil popolni odpustek vsem, ki s spokornim duhom obiščejo to svetišče. Meščani so zaradi številnih uslišanih prošenj Mater Usmiljenja razglasili za zavetnico mesta.

Podobe, ki nagovarjajo že tisočletja

Pred kratkim je v Aleteijinem intervjuju gostoval pater Janez Papa, župnik župnije sveta Marija, ki ji bazilika nudi dom. “Kadarkoli se vračam domov, že od daleč opazujem visoka zvonika, in ko se pojavi še pročelje in vsi ti loki, opeka in kamen, začutim milino, milino doma. Šele ko vstopiš v baziliko, vidiš, kako je velika in obenem prijetno domača. Pogled zapleše po stebrih in obokih, po obodu stropa in vzorcu poda ter se ustavi v prezbiteriju, kjer so po stenah svetopisemske podobe in na koncu oltar, postavljen iz 17 vrst kamna, in na vrhu kip Matere Usmiljenja. Vsak kotiček bazilike spregovori svojo zgodbo, poglejte cerkvene klopi ali pa prisluhnite spovednicam, ki nemo čakajo, da bodo spet kraj usmiljenja,” razlaga frančiškan.

WEB 3 JANEZ PAPA
LOJZE GRČMAN | ALETEIA

Marijinima usmiljenju in pomoči se številni priporočajo tudi danes: “Podobe Matere Božje in svetnikov nas nagovarjajo skozi tisočletja. Spregovorijo nam o zgledih, ki so jih  v svojem času živeli posamezni svetniki in so nam lahko v izziv tudi danes. Podoba Matere Usmiljenja pa je tudi spodbuda in tolažba, da nas ona, ena izmed nas, vodi k svojemu Sinu – ki je Usmiljenje samo.”

V mestu ljudje pogosto stopijo v cerkev. Iz različnih razlogov: da se umirijo, da gredo k sveti maši, da kaj zmolijo, da gredo k spovedi, da se ohladijo, da prižgejo svečko, opazujejo lepoto arhitekture, se umaknejo pred dežjem, kaj ukradejo … Nekateri kradejo rože, drugim so bolj zanimivi nabiralniki za denar, tretji bi radi kaj zakurili, četrti se norčujejo iz spovednic.

Zakaj bazilika?

Baziliki Matere Usmiljenja je ta naziv leta 1906 podelil papež Pij X. Če smo bolj natančni, gre za baziliko minor. Poznamo namreč tudi bazilike maior – te so štiri, in sicer vse v Rimu. Bazilik minor pa je več kot 1700 po vsem svetu, v Sloveniji pa sedem. Poleg mariborske, ki ima status bazilike najdlje, so to še: Sveta gora (bazilika Marijinega Vnebovzetja), Brestanica (bazilika Lurške Matere Božje), Stična (bazilika Žalostne Matere Božje), Petrovče (bazilika Marijinega obiskanja), Brezje (bazilika Marije Pomagaj), Ptujska gora (bazilika Marije Zavetnice).

Za bazilike je med drugim značilno poudarjeno praznovanje praznikov, povezanih s svetima Petrom in Pavlom ter papeži.

Glavna vira: članek Iva Žajdele na druzina.si in spletna stran bazilike Matere Usmiljenja

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.