Ko človek začne brati duhovne spise poljske redovnice, svete Favstine Kowalske, pomisli, da je bilo njeno življenje nemara lažje od življenja drugih. Saj sama pravi, da jo je v življenju na viden in neviden način vseskozi spremljal njen angel varuh. Kljub temu je ta poljska mistikinja v svojem dnevniku večkrat zapisala, kako se je vsak njen dan začel in končal z notranjim bojem. Takoj, ko je bila ena ovira premagana, jo je nadomestilo 10 novih …
Biti v stiku z nebeškimi bitji je posebna milost. Če so pri tem še tvoji zvesti prijatelji, vodniki v molitvi in zaupniki Božjega delovanja, je to nekaj čudovitega. Kljub temu pa angeli pred težkimi odločitvami niso prevzeli Favstininega mesta. Kakor mi vsi, se je z njimi morala soočiti sama. So pa podpirali njena prizadevanja, ji v dvomih prinašali tolažbo in jo varovali pred nevarnostmi.
Preberite še:
Kako se lahko vsak dan sporazumevamo s svojim angelom varuhom
Osebni spremljevalec na poti v večnost
Proti koncu svojega življenja se je sveta Favstina preselila v samostan v Krakovu. Zaupali so ji mesto vratarice. Zaradi tedanjih razmer je bila naloga težavna: nekateri so bili do cerkve sovražni in po mestu je bilo veliko vstaj in protestov. Nekoč se je med mističnim pogovorom z Bogom odločila, da ga prosi, da se samostanu ne bi uspel približati noben zloben človek. Takrat je zaslišala Jezusove besede: “Moja hči, ko si šla k samostanskim vratom, sem nad vrata postavil keruba, da bi jih varoval; bodi mirna.” (Dnevnik, 1271, prevod: Milanka Dragar et al.).
Njena želja je bila uslišana. Poljska redovnica je imela zelo tesen odnos s svojim angelom varuhom. Med potovanjem z vlakom ga je Favstina nekoč videla ob sebi, kako je molil zroč v Boga (Dnevnik, 490). Pogosto se ji je prikazoval, tudi med čisto vsakdanjimi opravili, kot je delo v kuhinji ali na vrtu. Znamenje tega, do kakšne mere je Bog po svojih angelih varuhih navzoč v našem vsakdanjem življenju, v veselih in žalostnih trenutkih. (Dnevnik, 1312).
Preberite še:
Kdo so angeli varuhi?