Aleteia
Pet, 23. oktobra |
Sveti Ignacij
Zanimivosti

Vse, kar morate vedeti o zunanjem praznovanju današnjega praznika

MONSTRANCE,GOLD,EUCHARIST

Shutterstock

Urška Kolenc - objavljeno 11/06/20

Dan, ki je posvečen češčenju Najsvetejšega in evharistije

Za praznik svetega Rešnjega Telesa in Krvi, ki ga obhajamo danes, so se uveljavila različna poimenovanja: najbolj pogosto je telovo, na Koroškem pranganje in na Vipavskem obnašanje. Gre za izpoved vere, slavje evharistije in pričevanje za katoliško Cerkev in prošnjo za božje varstvo in pomoč. Praznik nima stalnega datuma, je premičen in je vsako leto določen glede na praznovanje velike noči. Je sklep Gospodovih pomladanskih praznikov, s katerim v ospredje zopet pridejo svetniški prazniki. Poglejmo, kaj o njem piše Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev.


MONSTRANCE

Preberite še:
Sveto Rešnje Telo in Kri – praznik, ki je središče naše vere

MONSTRANCE
TATJANA SPLICHAL | DRUŽINA

Prvič v 13. stoletju

Praznik se je uveljavil v 13. stoletju, ko je sv. Julijana Lieška v videnju dobila pobudo za uvedbo praznika. Najprej so ga obhajali samo v njenem domačem mestu v Belgiji. Papež Urban IV. je leta 1264 zaukazal obeleževanje praznika za vso Cerkev, splošna uvedba pa je uspela šele papežu Klementu V. leta 1311.

Slovesna procesija

Na ta dan (pogosto tudi v nedeljo po prazniku) na ulice, ceste, med polja in travnike v slovesni procesiji ponesejo Najsvetejše. Med prepevanjem in molitvijo se procesija ustavi pri štirih oltarjih, ki so obrnjeni proti štirim stranem neba. Oltarje naredijo iz mladih vej breze, lipe, bukve ali akacije.

V procesiji gredo najprej otroci, sledijo žene, pevci, ministrantje, nosilci neba in bander, duhovnik z Najsvetejšim in moški.

Otroci pred oltar posipajo živobarvne cvetove, ki jih nosijo v košaricah. Ponekod na Dolenjskem so jih po koncu procesije pobrali, doma posušili in ob bolezni iz njih kuhali čaj.

Pred posameznim oltarjem poslušamo začetek enega od štirih evangelijev, temu sledijo prošnje za različne potrebe.

Za praznik svetega Rešnjega Telesa in Krvi je na Gorenjskem nekoč vsaka vas postavila svoj mlaj. Koder je šla procesija, sta po oknih goreli dve sveči. V Beli krajini so bili vsi udeleženci procesije napravljeni v svečane bele domače noše. V Istri so bila okna polna šopkov rož, ki so ostali tam do kresnega dne, ko so jih pospravili.


RUDOLF

Preberite še:
Kralj, ki se je spustil s konja, da bi pokleknil pred Sveto Rešnje telo

MONSTRANCE
TATJANA SPLICHAL | DRUŽINA

Zelenje in telovski šopek

Po mnogih krajih so verniki po končani slovesnosti domov vzeli nekaj vejic ob poti, mimo katerih je šla procesija, saj naj bi imele obrambno moč proti ujmam in nezgodam. Doma so jih zataknili za streho in za podboje vrat, jih položili v kašče in zakopali na vrt, da bi bili obvarovani pred hudo uro.

Poleg zelenja in vej ima poseben pomen telovski šopek. Iz travniških roš in zelenja so ga nabrala dekleta in ga na praznik nesla k blagoslovu v cerkev. Nekatere so šopek pustile pri oltarju, kjer je bil blagoslov, druge pa so med procesijo spotoma trgale cvetne liste in jih posipale pred oltarjem. Pozneje so ga ob bližajoči se hudi uri s šibami iz velikonočne butare vrgle v ogenj.

FLOWERS
TATJANA SPLICHAL | DRUŽINA

Mnogi so si pred začetkom procesije okoli pasu zavezali ržene veje, saj je veljalo, da jih potem vse leto ne bo bolel križ. Ženske so si v ta namen za pas zataknile šopek rož.

V Poljanski dolini so na telovo po hiši nametali dišeče rastline, da k hiši ne bi prišla golazen.


Basilica of San Francesco

Preberite še:
6 krajev, kjer so se zgodili evharistični čudeži

Dnevi po prazniku

Na Štajerskem prvi petek po telovem imenujejo “posmojeni petek”. Ta dan nihče ni hotel okopavati koruze, ker bi se osmodila.

V Beli krajini na telovo niso gonili krav na pašo pred soncem, ker so se bali coprnic. Na Goriškem pa na ta dan obeležujejo pastirski praznik. Tu je deležen sramote tisti, ki prižene zadnji na pašo.

Marsikod se telovske procesije ponavljajo. Na Štajerskem so jih vodili vsako nedeljo do nedelje pred velikim šmarnom, v primeru slabega vremena so potekale v cerkvi. Tudi na Koroškem procesija ne poteka samo na telovo, ampak tudi na “lepo nedeljo” (prvo nedeljo po telovem) ali v nedeljo po prazniku Srca Jezusovega.


EUCHARIST

Preberite še:
Kako dolgo je Jezus navzoč v evharistiji po prejemu obhajila?

In še o vremenu …

V glavnem velja, da mora biti na telovo lepo vreme. Dolenjski pregovor pravi: Ako je sv. Rešnjega Telesa dan lepo, mislimo, da dobro leto bo in Če je na telovo jasno in toplo, bo štiri tedne tako.

Nasprotno pa dež tega dne ne napoveduje dobrega: Če na telovo grdo vreme zadrži procesijo, se težko potlej suši seno in Če o telovem procesija zavoljo dežja ne more ven, bo slaba letina.




Preberite še:
“Duhovnikov ne dela škof, ampak jih rodijo družine in vzgojijo župnije”


THE VIGIL PROJECT

Preberite še:
Duhovne vaje, ki jih lahko obiščete poleti


JESUS MOVIES

Preberite še:
7 igralcev o tem, kako so sprejeli vlogo Jezusa Kristusa

Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Tags:
Praznično leto Slovencevpraznik
Top 10
Barbara Oprčkal
Moja izkušnja s covidom 19: Imela sem slabo v...
web 3 nejc skoberne 3
Lojze Grčman
Oče petih sinov: "Na neki točki se lahko le p...
web 3 joze plut
Lojze Grčman
Svete maše v živo na spletu, radiu in televiz...
avgustin irena maucec
Lojze Grčman
Skoraj 25 let ob strani nepokretni ženi: "Nik...
COVID
Dolors Massot
Ne obupujte. Vse bo minilo, tudi pandemija ko...
Bono U2
Alfa y Omega
Obstaja težava, ki je Bog ne more rešiti
Tina Martinec Selan
"Starši bolnih otrok smo v resnici obilno bla...
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.