Sveto pismo obravnava različne vidike življenja, med drugim tudi ljubezen med možem in ženo. Adam in Eva sta bila na začetku življenja v rajskem vrtu popolnoma nevedna glede razlik med spoloma. Prebrisana kača ju je premamila, da sta zagrizla v prepovedan sadež z drevesa spoznanja, ki jima je odprl oči, da sta spoznala, kaj je spolnost.
Včasih so se kristjani učili, da je spolnost greh, nekaj, česar se mora vsak človek sramovati, ljudje, ki to počno, pa so bili grešniki. Včasih so razlagali, da se je spolnost pojavila kot potrebno zlo, ker so se ljudje nekako morali razmnoževati po padcu in izgonu iz raja. Seveda je takšen pogled napačen in ni v skladu s svetopisemskim naukom, iz katerega izvemo, da je bila spolnost v Božjem načrtu že od stvarjenja naprej.
Bog nas je ustvaril tako, da bi se dopolnjevali, da bi se prilegali drug drugemu, kot se ključ prilega ključavnici. Ta prispodoba se lahko marsikomu zdi preveč neresna, toda saj resnično dopolnjujemo drug drugega, tako psihično kot fizično. Anatomija moškega in ženske omogoča, da med spolnim aktom postaneta eno.
Preberite še:
“Moški si pogosto samo v spolnosti dovoli pokazati svojo potrebo po telesni bližini”
Bodita rodovitna in množita se
Prva zapoved, ki so jo ljudje prejeli od Boga takoj po stvarjenju, je bila: “Bodita rodovitna in množita se …” (1 Mz 1,28). Ko je Bog ustvaril prvi par, je blagoslovil njun proces razmnoževanja, ki je povezan s spolnostjo.
Na žalost je greh prvih ljudi in izvirni greh, ki ga dedujemo, med drugim zmanjšal veljavo spolnosti. Prvotno zamišljeni spolni odnos je postal popačen, npr. s poskusi ravnanja z drugo osebo le kot z orodjem. Spolna privlačnost, kot jo poznamo danes, trpi (tako kot celotna naša narava) zaradi obsodbe izvirnega greha, zato jo moramo nadzorovati s pomočjo meja, ki jih postavlja Bog, ki odobrava spolni akt izključno med moškim in žensko, ki sta združena v zakonu. Vsi odkloni naletijo na Božje neodobravanje in predstavljajo popačenje Božjega načrta.
Preberite še:
4 razlogi, zakaj je spolnost med krščanskimi pari boljša
Spodbude za zakonce
Realizacija prve zapovedi od Boga naj bi ljudem (skladno z Božjo voljo) prinesla veliko zadovoljstvo. Sveto pismo zakonce spodbuja k pogosti spolnosti! V Pridigarjevi knjigi na primer: “Uživaj življenje z ženo, ki jo ljubiš, vse dni svojega ničevega življenja, ki ti ga Bog daje pod soncem!” (Prid 9,9)
Sveti Pavel pa svetuje: Mož naj ženi izpolni dolžnost, prav tako tudi žena možu. Žena nima oblasti nad svojim telesom, marveč mož, enako pa tudi mož nima oblasti nad svojim telesom, marveč žena. Ne odtegujta se drug drugemu, razen morda za nekaj časa, in sicer sporazumno, da se bosta lahko posvetila molitvi. Potem pa bodita spet skupaj, da vaju zaradi vajinega pomanjkljivega samoobvladovanja ne bi skušal satan. (1 Kor 7,3-5)
Obstajajo še bolj jasne spodbude za zakonce, da bi se radovali božjega daru spolnosti. V knjigi Pregovorov najdemo sledeče besede: Naj bo blagoslovljen tvoj vrelec, razveseljuj se z ženo svoje mladosti. Ljubka košuta in mila srna! Njena čustva naj te vsak čas opajajo, bodi vedno zamaknjen v njeno ljubezen. Zakaj bi, sin moj, blodil za tujo, objemal prsi tujke? (Prg 5,18-20)
Iz tega odlomka je razvidno, da naj bi bila spolnost za zakonca tudi vir užitka in radosti. Bog je ljudi ustvaril kot spolna nasprotja in računal, da bo zakon zanje ne le mesto razmnoževanja, temveč tudi okolje za njihov erotičen užitek.
Preberite še:
Emilia Clarke priznava: “Prizori spolnosti v Igri prestolov so me travmatizirali”
Visoka pesem
V Stari zavezi najdemo knjigo, ki velja za najbolj erotično. Gre za Visoko pesem, delo, nasičeno s strastjo, ki opeva poetično ljubezen dveh mladih zaročencev, ki se pripravljata na zrelo zakonsko ljubezen.
Med zaročencema v Visoki pesmi poteka dialog, ki kaže njuno vzajemno hrepenenje in dozorevanje ter izpolnitev ljubezni. Zaročenka o svojih občutkih pravi: “Poljublja naj me s poljubi svojih ust! Saj je tvoja ljubezen opojnejša od vina, opojnejša od vonja tvojih olj. Imenitno olje je tvoje ime.” (Vp 1,2-3)
Ljubezenska poezija, ki jo vsebuje Visoka pesem, potrjuje in celo slavi ekstazo, ki nam jo prinaša spolnost.
Preberite še:
Si ženske na splošno želijo manj spolnosti kot moški?
Obstaja tudi mnenje (priznam, precej šokantno celo zame), da je lahko Sveto pismo odličen vodič po dobrem spolnem življenju. Michael Pearl je v tem duhu napisal knjigo Holy sex (Sveti seks), v kateri z analizo svetopisemskih besedil skuša pomagati krščanskim zakonskim parom “ponovno pridobiti to, kar jim je bilo odvzeto: njihovo obljubljeno deželo, da bi se vsak dan veselili svetega daru spolnega užitka”.
Zakramentalne dimenzije
Visoka pesem, ki jo sestavlja zbirka ljubezenskih pesmi, ki opevajo ljubezen (tudi njene erotične vidike) med žensko in moškim, je bila skozi stoletja brana na alegoričen način, kot opis ljubezni Jahveja do Izraela ali Kristusa do Cerkve.
Res je, to sicer ni razvidno neposredno iz besedila, toda v številnih odlomkih Svetega pisma (ki je vendar povezano z zakonsko spolnostjo) deluje kot metafora, ki pojasnjuje odnos Boga s svojim ljudstvom. Zato lahko rečemo, da tudi svetopisemska erotična poezija, kakršna je Visoka pesem, vsaj delno predstavlja alegorijo, ki opisuje Božjo ljubezen do svojega ljudstva.
Preberite še:
Kako si je Jezus zamislil spolni odnos?
V Stari zavezi je Bog prikazan kot ljubimec, ki skrbi za svoje ljudstvo (Oz 2,4-5; Iz 54,5-6; Iz 62,5; Jer 2,20; Jer 3,6, Ez 16,8), v Novi zavezi pa je Cerkev predstavljena kot Jezusova zaročenka (Ef 5,25-32; 2 Kor 11,2; Raz 21,2; Raz 22,17 idr.). Zakon je več kot le osnovna metafora, ki nam pomaga razumeti Božjo ljubezen in zvezo z nami prek Kristusa.
Kot je napisal C. S. Lewis: “Telesni vidik zakona je po Božji volji mistična podoba zedinjenja Boga s človekom.” Tudi papež Frančišek v svoji apostolski spodbudi Radost ljubezni trdi, da je “rodovitnost človeškega para živa in učinkovita ‘podoba’, vidno znamenje Božjega stvariteljskega dejanja” oziroma “simbol notranje Božje resničnosti”.
Z interpretacijo besed iz Svetega pisma: “Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta eno meso” (1 Mz 2,24), papež opozarja na dejstvo, da je glagol pridružiti se (ki v hebrejskem originalu označuje popolno uskladitev, fizično in notranje prileganje), v Bibliji uporabljen za opis poenotenja z Bogom: “Moja duša se te je oklepala …” (Ps 63,9) piše psalmist.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
Preberite še:
10 igralcev, ki so v filmih nastopili skupaj s svojimi otroki
Preberite še:
8 lastnosti, s katerimi lahko zaznate, da je vaš partner nezrel za poroko
Preberite še:
Oglejte si svetišče svetega Mihaela, ki so ga zgradili na spektakularnem vulkanu
