Silvestro Sadar razveseljujejo vsakdanje stvari, kot je dobra hrana in druženje ob kavi. “Pa sneženje, mraz, veter, plavanje v morju …” Med priljubljene stvari uvršča še kuhanje, pospravljanje in gledanje televizije, zaradi česar ji, pravi, večkrat zmanjka volje za branje.
Žena in mama treh otrok se je kot diplomirana teologinja kalila na različnih področjih: v knjižnici teološke fakultete, materinskem domu zavoda Pelikan – Karitas, kot novinarka v verskem programu na Televiziji Slovenija v oddaji Obzorja duha …
Preberite še:
“Redovnica ali televizijska voditeljica. Sem ista oseba. Sem Romana”
Kar 15 let je bila zaposlena kot pastoralna asistentka pri Slovenski vojski. Da se je jim je lahko pridružila, je morala opraviti trimesečno temeljno vojaško usposabljanje. “To je bilo v času, ko sem že bila mama treh majhnih otrok in si lahko mislite, kako močno voljo sem imela, da sem vztrajala na usposabljanju in ga tudi uspešno opravila,” je pred leti povedala v enem od intervjujev.
Lani se je Silvestra pridružila novinarski ekipi na Radiu Ognjišče.
Preberite še:
“Bog je najbolj pristen v odnosih, po drugi strani pa tam tudi najbolj zahteven”
1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Ko se zbudim z občutkom, da sem spočita in da me ne čaka stresen dan. Sicer pa noben melanholik ni dolgo časa srečen, je pa lahko dlje časa zadovoljen. 🙂
2. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
… se bolj zavedam sebe. Brezspolna kultura je, kljub temu da ne pripadam mlajši generaciji, vplivala name. Vedno bolj se zavedam lastnega spola, procesov v telesu, ki zdaj vsako leto prinašajo kaj novega. Če feminizem zagovarja, da se ženskam ni (več) treba ukvarjati s testosteronom moških, ker smo končno finančno neodvisne, vidim, da si sama želim, da bi vsaj mož zmogel sprejeti vse, kar mi vsak mesec prinašajo moji ženski hormoni in moje telo, ki že postaja jesensko … Veliko pričakujem od njega, vem. Zdi se mi, ženske povečini samih sebe ne zmoremo sprejeti.
Preberite še:
Ženskost – ključ do lepšega sveta. Tudi moškega
3. Materinstvo je najlepša vloga, ko …?
… vidim, da se otroci osamosvajajo (starejša hči se je poročila lani), da postajajo zrelejši, samoiniciativno pospravijo stanovanje, si oblikujejo in izražajo prepričanja in ko si upam upati, da bodo ostali na poti iskanja osebne vere … Posrečeno je opazovati njihove reakcije, mimiko, v katerih vidim sebe, celo držo in barvo glasu imamo podobni.
V rubriki smo že gostili Silvestrino najstarejšo hčer Petro:
Preberite še:
Petra Sadar: Svoje telo moramo negovati s takšno nežnostjo, kot negujemo svojega duha
4. Vaš mož je hkrati tudi vaš sodelavec. Kako vama uspeva usklajevati obe vlogi in kako si kljub vsem obveznostim vzameta čas zase?
Ko sva bila mlajša, si nisem predstavljala, da bi lahko delala skupaj. Zdaj mi je skoraj vseeno. Res pa je, da si včasih želim samo to, da bi bila kakšen dan čisto sama doma, zato sva že vzela proste dneve na različne datume.
Preberite še:
“V trenutkih, ko ne gre vse po načrtih, najbolj pomaga pogovor z možem”
5. Več let ste bili zaposleni kot pastoralna asistentka pri Slovenski vojski. S kakšnimi izzivi ste se soočali pri svojem delu?
Včasih s predsodki glede “cerkvenih, ta črnih”. Sicer pa sem se ob vojakih učila človeškosti. Ob njihovih verskih dvomih in provokacijah sem se kalila v svojem odnosu do Boga, Cerkve in dodelala svoje izrazne sposobnosti … Za teh 15 let sem zelo hvaležna tako vikariatu kot ostalim enotam Slovenske vojske. Na obdobje sem zelo ponosna, pa tudi na korak, ki sem ga pred letom dni naredila z menjavo službe. Zelo pozitivna izkušnja zame, privoščim jo vsakomur.
6. Praznujemo dan državnosti. Kakšni so vaši spomini na osamosvojitev Slovenije in kaj vam pomeni domovina?
Spomnim se, da smo z mladinsko skupino z zdaj že pokojnim patrom Mirkom Veršičem taborili na Medvedjem Brdu, ki smo ga morali zaradi zaostrovanja političnih razmer predčasno zapustiti.
Naslednji dan so župniku med nedeljsko mašo prišli prišepnit, kar je potem povedal v mikrofon, namreč da Ljubljano preletavajo letala JLA. Ljudje smo se v trenutku razkropili. Doma smo pripravili najnujnejše, če bi morali v zaklonišče. Nečaka sta bili stara nekaj mesecev.
Preberite še:
To je kratka zgodovina simbolov slovenske države
Spomnim se vznemirjenja rojakov pred osamosvojitveno vojno in po njej, vrednosti pa se zavedam šele zdaj, ko pogosto vidim jugonostalgijo in anarhistične parole; tudi nezmožnost, da bi obsodili komunistično nasilje, pohvalili prave partizane in vse ostale domoljube.
Želim si tudi, da bi vsaj osamosvojitvene praznike praznovali pod edinim simbolom, ki nas res vse združuje: slovensko zastavo … Žalosti me, da ni tako.
7. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Iz vsake sem se doslej nekaj naučila. Najpogosteje šele potem, ko je minila. Ne vem pa, kaj bi bilo, če bi neozdravljiva bolezen doletela otroke, moža, mene.
V prometni nesreči je pred tremi leti umrl moj 25-letni nečak Žiga. Brat in svakinja sta zmogla z vero sprejeti tragični dogodek … Jaz ne vem, kako bi …
8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
To so besede, ki mi jih je pogosto rekla mama in jih delim tudi s svojimi otroki: “Z drugimi vred boš že!”, “Vse mine, tudi to bo!”, “Če tiste, ki me žalijo, Gospod pusti pri miru, kdo sem jaz, da bi zganjala scene?”
Preberite še:
“Pokonci me spravi misel, da me bo mož vedno nasmejal, ne glede na to, kako zelo grdo gledam”
9. S čim, kje, kako se duhovno napolnite?
To je neusahljiv vir krščanskega, katoliškega izročila: vera v Božjo pomoč, pomoč svetih, molitev rožnega venca, ko mi je težko ali ne morem spati … In seveda moji bližnji, ki me prebujajo v to življenje …
10. Biti ženska je lepo, ker …?
Se mi zdi, da je tudi biti moški lepo. Z moškimi se ženske krasno dopolnjujemo, sodelujemo, kot tudi me med seboj, seveda. Kakršnokoli izključevalnost je nenaravna. Pogosto slišimo, da verski sistemi, Cerkev delijo svet na moške in ženske, pa ravno na področju spola to ni res. So pa tako pri enem kot pri drugem spolu predstavniki, ki s svojim vedenjem nikomur niso v ponos. Smo neverjetna Božja stvaritev! In da lahko samo skupaj soustvarimo človeka, to je noro dobro!
Ženska ženski
Je biti ženska danes težko ali lepo? Ali celo oboje? Pride trenutek, ko se znajdemo pred izzivom, ko ne vemo, kako bi se odzvale, kaj bi storile, kako bi šle naprej. Pride trenutek, ko se ne počutimo dobro v svoji koži, in vse, kar potrebujemo, je nekaj spodbudnih misli, pa ne vemo, kje bi jih poiskale.
Takrat nam še kako prav pride koristen nasvet, podobna izkušnja, ki nam da motivacijo ali pa zgolj idejo, kako lahko rešimo zagato, v kateri smo se znašle. In ni ga boljšega nasveta, kot ga lahko da ženska ženski, mama mami, podjetnica podjetnici …
10 vprašanj in odgovorov. 10 izkušenj, misli, nasvetov. Da bo biti ženska še lepše.
Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.
