Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!
Aleteia

Da bi pomagali otroku odkriti njegovo lastno vrednost, se osredotočite na te 3 stvari

PARENTING
Shutterstock | Motortion Films
Deli

Celo ko se srečamo z negativnim kulturnim pritiskom, lahko svoje otroke naučimo prepoznavati Božji glas

Čeprav nam družba sporoča, da je vrednost človeka v njegovi pripravnosti in sposobnosti, da proizvaja in troši, je Kristusova resnica popolnoma drugačna: človek je ustvarjen po podobnosti in sličnosti Boga in ima vrojeno dostojanstvo kot otrok Očeta. Za srečo in duševno zdravje naših otrok je pomembno, da jih naučimo, da se zavedajo svojega dostojanstva.

A kako naj pomagamo tistim, ki jih imamo radi, da se bodo zares zavedali svoje vrednosti, ko pa se zdi, da jim toliko drugih glasov govori prav nasprotno? Da bi otrokom posredovali Kristusovo sporočilo, moramo upoštevati sledeče tri stvari.

Naučite jih, kdo so in od kod prihajajo

V našem svetu, ki je brez korenin in nepovezan, se mladi zlahka počutijo zbegani. Kolektivni spomin in modrost njihovih prednikov in lokalne skupnosti jim lahko znatno pripomorejo k temu, da se bodo počutili povezani in varni v času odraščanja.

Njihova identiteta je sestavljena iz treh delov, ki pomagajo otrokom spoznati, da so del skupnosti in imajo zglede, ki jih cenijo: iz zgodb o njihovi dediščini in družinski zgodovini, močnih krajevnih vezi, kot so cerkev, šola in prijatelji iz soseske, ter iz vloge ljubljenega Božjega otroka.

Shutterstock

Ta zadnja vloga je najpomembnejša. Imela sem priložnost klepetati s pisateljico in predavateljico Leah Darrow, in sicer o tem, kako lahko starši pomagajo svojim otrokom spoznati njihovo vrednost. Poudarila je pomen ukoreninjenosti otrokove identitete v ljubeče Božje očetovstvo.

“Vedno se vrnemo k trem besedam: Oče, Otrok, Ljubezen,” pravi. “Ko govorimo o tem, kako mladim pomagati, da se bodo zavedali svoje vrednosti, ne moremo le reči: ‘Vreden si! Bog te ljubi!’ Iti moramo na začetek tega, kdo smo in kdo je Bog in da nas je Bog ustvaril zelo dobre. Vrniti se moramo k Božjemu očetovstvu. Svoje otroke učim, da jih ima Bog rad in jih je ustvaril z razlogom.

Naučite jih poslušati miren in tih notranji glas

V Svetem pismu je odlomek, ki odlično povzame, kako poslušati Boga in spoznati njegovo voljo za nas. Prerok Elija gre na goro, da bi govoril z Bogom, a vsakič, ko pomisli, da govori Bog, ugotovi, da se je zmotil:

Zato pravi: “Pojdi ven in se postavi na gori pred Gospoda.” In glej, Gospod je šel mimo, velik in silen vihar, ki kruši gore in lomi skale, je bil pred Gospodom; a Gospod ni bil v viharju. Za viharjem je bil potres; a Gospod ni bil v potresu. In za potresom ogenj; a Gospod ni bil v ognju. (1 Kr 19,11–12) Ko Elija končno neha iskati glasno in kričeče znamenje, ugotovi, kaj išče: “glas rahlega šepeta”, ki neposredno nagovori njegovo srce.

Ta zgodba je neprecenljiv način, kako lahko otroke (in sebe!) naučimo iskati Božjo voljo. Narediti moramo prostor tišini. Odstraniti moramo hrup in motnje tega sveta, da naredimo prostor v svoji duši za Božji glas. In ko nam On spregovori, moramo biti dovolj pogumni, da mu prisluhnemo.

Darrowova pravi: “Naredite korak nazaj in se vprašajte: ‘Kaj Bog želi od mene?’ Biti moramo pogumni in poslušati Boga.”

Če želimo svoje otroke naučiti, kako prepoznati svojo lastno vrednost, si moramo redno vzeti čas in prostor ter prisluhniti glasu rahlega šepeta Svetega Duha v svoji duši, otroke pa spodbuditi, naj ravnajo enako.

AnnaStills | Shutterstock

Naučite jih ignorirati glasove, ki so v nasprotju z Božjo voljo

Kot starši upamo, da naši otroci ne bodo le prisluhnili Božjemu glasu v svojem srcu, ampak mu bodo tudi sledili. A če kaj vemo o Kristusu in svetnikih, vemo to, da tisti, ki sledijo Kristusovemu klicu, lahko pričakujejo ovire.

V mnogih primerih veliko težavo predstavljajo negativni odzivi ljudi okrog nas. Darrowova je opisala, kako zlahka se odvrnemo od svojega poslanstva zaradi kulturnega pritiska:

Zelo dolgo smo poslušali napačno sporočilo o tem, kdo smo – in posledice so pogubne. Poslušali smo ljudi, ki nas nimajo radi. Dopustili smo, da so drugi ljudje sanjali namesto nas, da so nam povedali, kaj naj verjamemo. Ustaviti se moramo. Vprašati se moramo, zakaj verjamemo tem stvarem in sprejemamo takšna merila. Poglejmo, kaj nam ljudje, ki nas imajo radi, želijo. Ali živim načrt, ki ga ima zame nekdo drug, ne Jezus? Sem sprejel to, kar mi govori kultura, in se pretvarjam, da je to to, kar si želim?

Del tega procesa je, da otroke naučimo kritičnega mišljenja. Spodbuditi jih moramo, da spoznajo in se sprašujejo o sporočilih, ki jih dobivajo. Kdo ima koristi, če verjamemo nekemu oglasu? Je namen sporočila ta, da postanemo nezadovoljni?

Drugi del procesa je v tem, da otroke podpiramo v njihovih odločitvah, ki so morda proti trenutni kulturi. Včasih to lahko celo pomeni, da sami ne pritiskamo nanje. Morda smo mnenja, da vemo, kaj je dobro zanje, a kar se morda zdi najboljše za nekoga, ni nujno najboljše za  drugega. Morda je to včasih težko razumeti, a zaupati moramo njihovemu pristnemu razlikovanju pri hoji za Kristusom.

Da bi bili otroci samozavestni v svojem edinstvenem dostojanstvu in neizmerni vrednosti, jih lahko spomnimo, kdo so in od kod prihajajo ter da bi morali predvsem prisluhniti Bogu v svojem srcu. Pravijo, da je najkrajša pot do rešitve za katerikoli problem razdalja med koleni in tlemi. To pomeni, da se v molitvi spustimo na kolena, saj je to najbolj gotov vodnik skozi življenjske dileme. To sporočilo jim želimo prenesti.

Ko v polnosti živijo kot ljubljeni otroci vsemogočnega Očeta, ni stvari, ki je ne bi zmogli, saj “Bogu namreč ni nič nemogoče”. (Lk 1,37)

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.