Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!
Aleteia

Prisotnost in empatija – tako je videti pogovor, ki nahrani

ROZMOWA
Nikodash | Shutterstock
Deli

Takšen pogovor nam pomaga dohiteti naš lastni svet, se včasih ohladiti in razumeti težka občutja. Pomaga nam, da s premočnimi čustvi nismo sami, in tudi, da nas teh čustev ni sram

Predstavljajte si prostor, kjer lahko 20 minut posvetite samo govorjenju o sebi. Druga oseba spregovori le toliko, za kolikor jo sami prosite. Za svojo zgodbo ne dobite niti ocene niti pokore. In vaša prva beseda ne bo kamenček, ki bo iz ust druge osebe sprožil plaz besed o njej, ker bi jo to, kar je prišlo iz vaših ust, spomnilo na nekaj podobnega ali pa nekaj povsem nepovezanga s to temo. Predstavljajte si prostor, ki je kot tok, iz katerega lahko po potrebi črpate prisotnost in empatijo. Tako lahko izgleda empatična dvojica.

Empatične dvojice

Za empatično dvojico ni potrebno dolgoletno prijateljstvo. Niti ni treba, da se osebi poznata. Potrebna je zgolj volja dveh oseb, ki se vzajemno odločita za takšen medsebojni odnos. In pravila, za kakršna se dogovorimo.

Empatične dvojice podobno kot krogi in skupine empatije izhajajo iz t. i. nenasilne komunikacje. Ta temelji na spoštovanju, ločenosti in iskanju sporazuma s pomočjo empatije. Ni le način komunikacije, ampak tudi način, da s sočlovekom preprosto smo. Tisto, kar nam pomaga razumeti sebe in druge, so potrebe. Univerzalne so vsem ljudem, zapisane so globoko v naših srcih. Ustanovitelj ene od oblik t. i. nenasilne komunikacije je tak način sporazumevanja poimenoval “jezik srca” in “jezik življenja”.

TALKING
Shutterstock | stockfour

Slišati, kar nam nekdo govori

Pri empatični dvojici gre za to, da se človeka drug z drugim srečata na ravni srca in slišita tisto, kar je v njuni zgodbi živo. V nas so žive potrebe in ko se zgodi nekaj težkega, so pogosto nezadovoljene. Žive so naše vrednote, želje, hrepenenja. Žive so tudi naše meje. Z njihovo zaščito želimo skrbeti za potrebo po varnosti, spoštovanju in občutku osebnega dostojanstva.

Pri srečanju empatične dvojice določimo, koliko časa bomo posvetili sebi. Ali bo to tedensko srečanje ali morda dnevno. Določimo, koliko časa bo trajalo – morda obojestransko določimo, da pri srečanjih čas ne bo pomemben.

Če se dogovorimo za 20 minut enosmernega empatičnega pogovora, to pomeni, da bo teh 20 minut vsa pozornost osredotočena le na eno osebo.

Vprašala te bom, kaj te skrbi tokrat in kaj od mene potrebuješ. Poslušala bom v tišini in te vprašala, kako se počutiš in skupaj s tabo poiskala nezadovoljene potrebe. Lahko me prosiš tudi to, da s tabo delim občutke, ki jih tvoja zgodba prebudi v meni. Ali pa, da bi kaj storila zate – te objela, držala za roke, skupaj s tabo sedela v tišini.

Če me prosiš, da bi ti v svoji pripovedi pomagala poiskati pomembne potrebe in občutke, te lahko po njih vprašam ali o njih ugibam. “Kako si se počutila, ko si izvedela, da nisi dobila službe?” Ali: “Najbrž si bila zelo razočarana.” “Gotovo si se počutila grozno, ko je šef kričal nate.” Ne razmišljamo o namerah drugih ali določajmo, kaj in kdo “bi moral,” ampak dajajmo pozornost tja, kjer je najpotrebnejša – nezadovoljenim potrebam. “Katere tvoje potrebe niso bile zadovoljene, ko je mama odvihrala in zaloputnila z vrati? Ali je bila to potreba po stiku, bližini ali po tem, da bi bila upoštevana?”

Dohiteti svoj lastni svet

Takšen pogovor nam pomaga dohiteti svoj lastni svet, se včasih ohladiti in razumeti težka čustva. Dovoli nam, da s premočnimi čustvi nismo sami in da nas teh čustev ni sram. Ko naletimo na empatično prisotnost, sram preneha biti uničujoč, se raztopi in nam pomaga ponovno pridobiti jasnost misli. Včasih lahko vidimo, kako lahko v težki situaciji poskrbimo zase, včasih pa lahko dojamemo, kaj lahko storimo drugače, da se bomo tej situaciji izognili. To postane mogoče, ko nas nekdo posluša in nam pomaga slišati samega sebe.

Ko dve osebi govorita naenkrat, sta kot dva televizijska voditelja, poslušalca pa ni. Ljudje, ki so že okusili empatičen pogovor, se ne bodo več hranili s kaosom vzajemnega motenja drug drugega in nezaželenih nasvetov. Empatičnega partnerja lahko najdemo v empatiji posvečenih skupinah, tudi na internetu. To je lahko začetek globokih odkritij o sebi in o drugih.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.