“Nekoč sem na vratih našla listek, na katerem je pisalo: ‘Tu živi prostitutka.’ Bilo mi je hudo, ampak ali sem res imela pravico, da sem bila užaljena? Če bi lahko koga krivila, bi lahko krivila le samo sebe,” pravi danes srečno poročena Monika, ki je v pričakovanju prvega otroka.
Preberite še:
Novo življenje petih deklet po nasilju, prostituciji in zlorabi
Kako je prišlo do tega, da ste se začeli ukvarjati s prostitucijo?
Ko sem bila stara 18 let, sem se morala izseliti iz hiše. Nisem več mogla živeti pod isto streho z mamo alkoholičarko in njenim partnerjem, ki je bil prav tako alkoholik in poleg tega še nasilen. Spomnim se, da je nekoč vame vrgel kozarec, ki ga je imel pri roki, samo zato, ker mu nisem hotela dati denarja za vodko. Drugič me je tako močno porinil, da sem se z glavo udarila ob kuhinjski pult in izgubila zavest. Takšnih situacij je bilo veliko.
Ko sem bila dovolj stara, sem našla službo v skladišču za zelenjavo. Delala sem po 12 ur dnevno in po nekaj mesecih zbrala denar, ki mi je omogočil najem skromne garsonjere. Ko sem prestopila prag na novo najetega stanovanja, se mi je zdelo, da sem Boga zgrabila za brado. Sreča pa žal ni trajala dolgo. Osem mesecev pozneje sem zaradi zmanjšanja števila delovnih mest izgubila službo, ki je bila moj edini vir dohodka.
Preberite še:
“Edini jezik, ki sem ga poznal, je bilo nasilje”
V naslednjem mesecu sem poslala verjetno ducat življenjepisov. Vedela sem, da če ne najdem službe, ne bom mogla plačevati najemnine in stroškov in se bom prisiljena vrniti nazaj k materi, česar nisem želela. Spomnim se, da sem razmišljala, da bi raje umrla, kot da se vrnem. Nato sem se odločila, da na internetu objavim oglas, v katerega sem napisala, da me lahko najamejo za družbo.
Ali niste čutili, da to ni v skladu vašimi vrednotami? Da presegate meje lastne intimnosti?
Seveda, toda kaj naj bi storila? Mislila sem, da bom to počela le kratek čas, dokler ne najdem “normalne” službe. Nihče ni odgovoril na moj življenjepis, odziv na oglas, ki sem ga objavila na internetu, pa sem dobila takoj. Le nekaj ur po tem, ko sem ga naložila na omrežje, je zazvonil telefon.
Preberite še:
Prostitutke duhovniku: “Ali vaš Bog sploh obstaja?”
Kje ste sprejemali moške iz oglasa?
V svoji garsonjeri. Kraj, za katerega sem mislila, da bo zame nadomestek doma, se je v enem letu spremenil v agencijo za prostitucijo. Nekateri sosedje so me nehali pozdravljati. Enkrat pa sem na vratih našla list papirja, na katerem je pisalo “Tu živi prostitutka”. Bilo mi je hudo, ampak ali sem res imela pravico, da sem bila užaljena? Če bi lahko koga krivila, bi lahko krivila le samo sebe, bila sem prostitutka. Ta, ki prodaja svoje telo.
Ali se niste bali za svojo varnost, za svoje življenje?
Zelo. Dekleta, ki delajo prek agencije, imajo “zaščito”, jaz sem bila sama. Res bi se lahko slabo končalo. V oglasu sem napisala, da moški ne smejo biti pod vplivom alkohola ali mamil, v praksi pa je bilo drugače. Ni se zgodilo, da bi bil kdo pod vplivom mamil, marsikdo pa je bil pijan.
Ogorčena sem bila nad tem delom, zgrožena sama nad seboj, a vedela sem, da ne gre za vprašanje “hočem” ali “nočem”, ampak “moram”. Služila sem zares dobro. Bili so dnevi, ko sem zaslužila 90 evrov in bili so dnevi, ko sem zaslužila skoraj dvakrat več. Moja mesečna plača v skladišču je bila 420 evrov, tako da je bila razlika ogromna. Po enem mesecu sem si lahko privoščila vse, česar si kljub trdemu delu v skladišču nisem mogla privoščiti.
Preberite še:
Resnica o Mariji Magdaleni. Je bila res prostitutka?
Zakaj ste prenehali šele po enem letu, čeprav naj bi šlo le za začasno zaposlitev, dokler ne najdete nečesa boljšega?
Takrat še nisem iskala nove zaposlitve. Govorila sem si: “Tako bom v enem tednu zaslužila več kot v tovarni, skladišču ali trgovini v enem mesecu.” Po eni strani sem čutila veliko nelagodje, gnus, po drugi pa sem sprejela tak način dela.
Enkrat sem šla s prijateljico na kavo. Vprašala sem jo, kako je. Na moje presenečenje je začela govoriti o Bogu. Povedala mi je, da ji je vera spremenila življenje, da hodi na molitve v skupnost, ki je bila ustanovljena v njeni župniji. O tem je govorila na tak način, da so se mi zasolzile oči. Dejala je, da bi bila zelo vesela, če bi tudi jaz prišla na srečanje skupnosti. Nisem bila prepričana, ali je to dobra ideja – kaj bo prostitutka na molitvenem srečanju? Vendar mi je glas srca rekel: “Pojdi, ne obupaj.”
Preberite še:
Spreobrnjenje, ki se je začelo z zamenjavo dveh cigaret za Sveto pismo
Ste sledili temu glasu?
Da. Pred srečanjem je bila maša. Spominjam se, da me je pridiga zelo ganila. Duhovnik je govoril o izgubljeni ovci in pastirju, ki pusti 99 ovc za sabo, da bi poiskal tisto, ki je ušla. Tisto, ki se je izgubila, je bila v grmovju, ranjena in prestrašena. Čutila sem, da sem to jaz.
Naslednje tri tedne sem se udeleževala srečanj skupnosti. Moje srce je bilo tako ranjeno, da sem tudi tiste dneve, ko sem hodila v cerkev (to je bilo vedno ob sobotah), sprejemala stranke – eno, včasih dve … Končno sem šla k spovedi, po kateri nič ni bilo tako kot prej. Spovednik je govoril o Mariji Magdaleni in da bo “zdaj le bolje”. Rekel je, da bo Božje usmiljenje ozdravilo moje srce. Predlagal mi je tudi, da grem na terapijo.
V spovednici sem sprejela odločitev, da se ne želim več ukvarjati s prostitucijo. Na poti nazaj sem Boga prosila, naj mi pomaga najti spodobno službo. To sem našla po devetih dneh. Zame je bila to potrditev, da me Bog resnično podpira. Vse, kar je potrebno, da lahko nanj računam je to, da mu zaupam. Za začetek novega življenja sem se morala tudi preseliti v drug kraj, saj so tam vsi vedeli, s čim se ukvarjam.
Preberite še:
Po težkem otroštvu je postala slavna manekenka in voditeljica, a je tudi to ni pripeljalo do sreče
Dve leti pozneje ste spoznali Macieka, ki je danes vaš mož. Ste mu povedali, kaj ste počeli v preteklosti? Kako se je odzval?
Maciek ve vse. Nisem hotela zgraditi odnosa na lažeh. Po letu zaroke sem mu povedala, da sem bila prostitutka.
Ni sodil, ni kričal, ni se obrnil in odšel. Preprosto je to sprejel. Seveda sem upoštevala dejstvo, da se bo morda želel raziti z menoj, ampak bilo je ravno nasprotno – postal je še bolj skrben, nežen in pozoren. Podpiral me je tudi, ko sem šla na terapijo. To je bil za naju težek čas, počasi sem si povrnila občutek dostojanstva in samospoštovanja.
Kmalu boste postali mama.
Za spol že vemo – punčka bo, Weronika. (nasmeh) Zaupali smo jo v varstvo Matere Božje.
Če bi mi le pred nekaj leti nekdo rekel, da bom žena, mati in da bom vsako nedeljo hodila v cerkev, bi se mu preprosto smejala. A danes vem, da je z Bogom vse mogoče.
Kakšen je danes vaš odnos z mamo?
Eden od rezultatov terapije – in mislim, da tudi molitve – je to, da sem odpustila svoji mami. Občasno se srečujeva. S partnerjem sta še vedno v nezdravem razmerju, še vedno ima težave z alkoholom. Večkrat sem jo povabila na terapijo. Vedno me je zavrnila, zato je več ne prepričujem. Morda bo nekoč do te odločitve prišla sama.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
Preberite še:
Po zaključenem študiju medicine je pustila vse, da bi uresničila svoje sanje
Preberite še:
Iskala je resnico in srečo. Ni pričakovala, da bo s tem našla tudi Boga
Preberite še:
Po peklenskem letu pustila dve sanjski službi, da bi našla svojo pravo srečo
