Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!
Aleteia

K spovedi po 20 letih: “Živel sem v peklu, iz katerega me je potegnil Bog”

GRZEGORZ KŁECZEK
fot. archiwum prywatne
Deli

Glasbenik, ki je namesto rokenrola začel prepevati Bogu

Poljski glasbenik Grzegorz Kłeczek je nekoč živel v skladu z besedami “seks, droge in rokenrol”. Po letih iskanja smisla je začel prepevati Bogu.

Pri 28 letih ste bili krščeni in prejeli obhajilo. Zakaj tako pozno?
V moji družini, ki jo imam zelo rad, se o veri ni razpravljalo. Oče je pripadal partiji, prav tako moj dedek. Jaz in moj starejši brat nisva bila nikoli krščena. Ko je brat odrasel, se je odločil za cerkveno poroko, za kar pa je moral prejeti zakramente.

Duhovnik, ki ga je pripravljal na poroko, je tudi najinim staršem ponudil cerkveno poroko. Rekel je: “Poglejte, ste lep, zgleden par. Morda bi se želeli potrditi tudi pred Bogom?” In po več kot 30 letih skupnega življenja sta se cerkveno poročila. Po vsem tem me je mama vprašala, ali bi se rad krstil. Rekel sem, da zdaj še toliko bolj, ker sem bil edini v družini brez zakramentov.

Kakšna je bila ta izkušnja za vas? Ste takrat čutili, da je zapihal veter, ki je pregnal temne, slabe vzorce?
Ni se zgodilo nič takšnega. Še dva meseca sem hodil v cerkev, spomnim se, da sem šel večkrat k spovedi, potem pa me je življenje speljalo po drugih tirih. V cerkvi se nisem pogosto pojavljal, prihajal sem le zaradi porok ali pogrebov. Lahko bi rekli, da sem se pridružil skupnosti Cerkve in takoj po prejemu zakramentov šel po svoji poti.

Zakaj se je to zgodilo?
V srcu sem si želel sprememb, a na to nisem bil pripravljen.

Kako dolgo se je to dogajalo?
Skoraj 20 let. Takrat sem živel dokaj razpuščen življenjski slog. Igral sem rokenrol, pil alkohol in jemal droge. Živel sem v nečistosti, telesni in duhovni, pomembne so mi bile le materialne dobrine, nisem poznal vrednosti odpuščanja. V bendu so se začeli pojavljati konflikti. V nekem trenutku so se naše poti razšle, ob poti pa smo zapeljali tudi nekaj ostrih zavojev.

Počutil sem se utrujenega od življenja. Bil sem nervozen, depresiven, v moji glavi so se pojavljale samomorilne misli. Spoznal sem, da stojim nad breznom.

Kako se je začel postopek vašega spreobrnjenja?
S hrepenenjem po izgubljeni svobodi. Želel sem biti iskren in srečen. Zanimal me je osebni razvoj in duhovnost. Čutil sem potrebo, da odpustim sebi, Bogu in ljudem. Vse to me je pripeljalo do Kristusovega križa.

Nekoč me je prijatelj vprašal: “Grzegorz, ali verjameš, da je Jezus Kristus tvoj Gospod in rešitelj?” Nastala je neprijetna tišina. Čez trenutek je rekel: “Če bi bil, bi se tega zavedal.” Prišel sem domov in to vprašanje mi ni dalo miru.

Kmalu zatem sem gledal poročila, v katerih je duhovnik povedal, da trpi za depresijo in Bog ga je ozdravil. Te besede so mi vlile upanje. Ker svoje cerkve nisem poznal, sem šel v najbližjo krščansko skupnost, ki je uporabljala metodo skupne molitve. Ljudje iz skupnosti so me spraševali, za kaj naj molijo, jaz pa sem povedal, da imam dve želji.

Prva se je nanašala na moje ozdravljenje, druga pa na prijatelja, ki je bil politik in se je znašel v težavah. Odgovorili so: “S politiko se ne ukvarjamo, lahko pa molimo za vaše ozdravljenje.” Ponovno je bilo postavljeno vprašanje: “Ste pripravljeni prepoznati Jezusa za svojega Gospoda in rešitelja?” Tokrat nisem imel dvoma, odgovoril sem pritrdilno. Na koncu smo se objeli in poslovili.

Ko sem odšel, sem čutil, da se je v meni nekaj zgodilo. To je bil začetek moje poti z Bogom.

Je bilo po 20 letih težko iti k spovedi?
Da, to je bil zame duhovni izziv. Vendar sem po spovedi čutil veliko olajšanje, kar je bilo nekaj najlepšega. Spoved je zakrament očiščevanja, ki prinaša svobodo. Srečanje z usmiljenim, odpuščajočim Bogom. Videl sem, da odpuščanje in prošnja o odpuščanju pomeni, da lahko Sveti Duh razširi krila v našem življenju.

Kako ste prišli do slavilnega benda Saint Josepf?
Šel sem v cerkev, da bi prosil za spremembo in svežino v svojem poklicnem življenju, torej glasbi. Rekel sem: “Gospod Bog, v imenu Jezusa Kristusa, takoj spremeni to situacijo!” Na odgovor nisem dolgo čakal. Po odhodu iz cerkve sem šel v trgovino in od tam do banke, kjer je delal eden od bežnih znancev. Najprej ga nisem prepoznal, on pa se me je spomnil iz glasbene industrije. Usedla sva se in se začela pogovarjati.

Naenkrat je rekel: “Veš, s fanti sem začel bend. Naš zavetnik je sv. Jožef, od tu izvira ime našega benda. Morda bi želel preživeti nekaj časa z nami, mislim, da bi se imeli dobro.” In tako se je začelo … Zanimivo je, da je na mestu, kjer sva se pogovarjala, za hrbtom Pawla tapeta z motivom cerkve – prav takšne, v kakršni sem dan prej molil. Lahko bi rekel, da je revež prosil in Gospod ga je uslišal (smeh).

Zdaj s Saint Joseph včasih igramo skupaj, ko se pojavi potreba za to. Največ časa posvetim poučevanju kitare. Poučujem otroke, mladostnike in odrasle, hodim po zaporih in delam na svojem albumu z naslovom Na krilih vere in razuma.

Svoje rokenrol življenje ste zamenjali za delo v Gospodovem vinogradu. Koncertujete, pišete svoje pesmi, evangelizirate v zaporih. Je bilo vredno narediti tako veliko spremembo v svojem življenju?
Če ne bi bilo spremembe, ki jo je v mojem življenju resnično naredil Bog, ne jaz, ki sem samo sledil njegovi volji, me morda ne bi bilo tu. Živel sem v peklu in On me je iz njega rešil.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.