“Težko je biti učinkovit, če preveč delaš. Telo je v tem primeru utrujeno, izčrpano in neprespano. Ljudje, zasvojeni z delom, so polni tesnobe,” pravi poljska psihologinja in psihoterapevtka ter žena in mama treh otrok Kamilla Puławska.
Ali se je mogoče zgarati dobesedno do smrti?
Na žalost je odgovor pritrdilen. Prvo smrt zaradi prekomernega dela so zabeležili pred 51 leti. Takrat je umrl 29-letni moški. Najpogostejši vzrok smrti v tem primeru so bolezni srca in ožilja. Statistični podatki kažejo, da samo na Japonskem skoraj 10.000 ljudi vsako leto umre zaradi prekomernega dela in stresa.
Preberite še:
Ste deloholik? Je to danes kompliment ali žaljivka?
Kako prepoznati, da je nekdo zasvojen z delom?
V terapevtskem jeziku pravimo, da je deloholizem “dobro oblečena” odvisnost. Dela ne vidimo kot nekaj negativnega, ravno nasprotno. Na vsakem koraku slišimo, kako je delo pomembno in izpolnjujoče. Že od otroštva nas v šoli učijo, kako pomembno je za človeško življenje. Ta prepričanja krepimo s pregovornim delovnim etosom.
Delo povezujemo s socialnim prestižem in priznanjem. Na nekoga, ki veliko dela, gledamo z občudovanjem: Kako je priden. Kako dobro skrbi za svojo družino. Kako se žrtvuje.
Deloholik čuti močno potrebo po opravljanju dejavnosti, povezanih z delom. Misli deloholika se obsesivno vrtijo okoli vsega, kar je povezano z delom. In tako kot v primeru zasvojenosti z alkoholom ali drogami govorimo o lakoti po neki substanci, smo v primeru zasvojenosti z delom prisiljeni, da nekaj naredimo.
Preberite še:
Kaj storiti, če vaš partner dela preveč?
Drug simptom, ki kaže na zasvojenost, je nenadzorovana ali nenavadna količina časa, preživetega na delu. Takšna oseba ima težave z omejitvami opravljanja poklicnih dolžnosti, izgubi nadzor nad časom, preživetim v službi in številnimi nalogami, ki jih opravlja. Ob poskusu omejitve ali prenehanja dela občuti tesnobo in postane razdražljiva. Dobro se počuti šele, ko se vrne v službo.
Zato deloholiki občutijo veliko nelagodja med vikendi, počitnicami in med dopustom. Odvisniki od dela zanemarjajo svoje interese in druge vire užitka poleg službe, odpovedujejo se strastem in interesom. Delujejo kljub škodljivim izgubam, ki jih doživljajo na področju fizičnega, duševnega ali odnosnega zdravja. Ni pa nujno, da so deloholiki tudi dobri delavci.
Preberite še:
Deloholik in seksoholik z občutkom manjvrednosti. Bog pa je imel zanj drugačen načrt
Niso učinkoviti?
Težko je biti učinkovit, če delate preveč ur na dan, ker je telo izčrpano, utrujeno in neprespano. Ljudje, zasvojeni z delom, so potrti in zaskrbljeni. Pogosto ne znajo sodelovati, osredotočeni so le na lastne dosežke. Pri delu povzročajo konflikte, ker ne znajo delati v timu.
Preberite še:
Kako lahko brez besed pričujemo za vero na delovnem mestu
V odvisnosti obstaja nekaj podobnega kot mehanizem delanja utvar in zanikanja. Za kaj gre?
To je patološki mehanizem, ki ščiti in vzdržuje odvisnost. Za začetek dejanskega terapevtskega procesa je pomembno, da pacient vidi, kako ta mehanizem deluje pri njegovi bolezni. Manifestira se na različne načine.
V primeru zasvojenosti z delom pacient opravičuje svoje vedenje (prekomerno delo) in ga vzdržuje, na primer z racionalizacijo: “Podpirati moram svojo družino”, z obtoževanjem: “Toliko delam za svojega šefa, ker mi nalaga veliko dolžnosti”, zanikanjem: “Sploh ne delam tako veliko”, fantaziranjem: “Jutri bom delal manj” itd. Samo resnična ocena svoje bolezni, na primer “Zavedam se resnice”, omogoča nadaljnje učinkovito terapevtsko delo.
Preberite še:
3 koraki do srečnejšega in bolj zdravega milenijskega delovnega mesta
Kako nas delo pravzaprav zasvoji?
Zelo pogosto je razlog za deloholizem nizka samopodoba. Pogosto je posledica nezadovoljenih potreb v otroštvu. Takšna oseba razvije nefunkcionalne vzorce, ki se v odrasli dobi samodejno aktivirajo in nam škodijo. Če smo na primer razvili vzorec iskanja priznanja ali neusmiljenih standardov, smo morda bolj izpostavljeni delovni odvisnosti.
Nagnjenost h kompulzivnemu vedenju in perfekcionizem so drugi vzroki deloholizma. Takšna oseba ima velike ambicije in težave pri prenosu nalog na druge. Nikoli ni zadovoljna s končnimi rezultati svojega dela. Tudi deloholizem je strategija obvladovanja stresa. Ljudje bežijo v delo, da se jim ni treba ukvarjati s težavami in odnosi. Razlogi vključujejo tudi gospodarske dejavnike, kot so brezposelnost, gospodarska kriza, iskanje razkošja in kariere, te pa se opirajo na rezultate in roke za oddajo projektov.
Preberite še:
Nova formula, s katero bo vaše delo bolj učinkovito, ob tem pa ne boste utrujeni
Ali lahko zatekanje v vero, duhovnost in k Bogu kaj spremeni v procesu odpravljanja zasvojenosti z delom?
Odvisno, s katere perspektive gledamo. Vsak od nas ima drugačno razumevanje Boga in duhovnosti. Po mojem mnenju katoličani vsekakor. Priporočljivo je kombinirati psihološko terapijo z udeležbo v skupinah za samopomoč, ki dajejo velik pomen duhovnemu razvoju.
Leta 1983 je bila v ZDA ustanovljena Skupnost za samopomoč anonimnih deloholikov. Anonimne skupine deloholikov uporabljajo predpostavke anonimnih skupin alkoholikov – programe, kot so “12 korakov” in “12 tradicij”.
Ti programi so prilagojeni za potrebe zasvojenih z delom. Na primer: oseba, zasvojena z alkoholom prizna, da jo alkohol dela nemočno (prvi korak programa “12 korakov AA”), oseba, zasvojena z delom prizna, da jo obveznosti povezane z delom, delajo nemočno, da ima obsesivne misli o delu itd. To so programi, ki se nanašajo na Boga, ki je razumljen kot višja sila.
Ne gre za to, da bi bili odvisniki, ki ne verjamejo v Boga, obsojeni na neuspeh. Prav tako lahko spremenijo svoje življenje in si opomorejo. Vendar imam takšne izkušnje, da je ljudem, ki se v terapiji sklicujejo na duhovne vrednote, lažje, ker vidijo globlji smisel za uvedbo sprememb. Verjamejo, da obstaja nekdo, ki jih gleda od zgoraj. Nekdo, ki mu lahko zaupajo svoje življenje in zdravje.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
Preberite še:
Rosvita Pesek: “Slovenci veliko iztisnemo iz sebe, poprimemo za delo”
Preberite še:
Posebna redovna skupnost, ki jo sestavljajo redovnice z Downovim sindromom
Preberite še:
Zakaj se je mladim težko osamosvojiti in oditi od doma
