Nekaj mladih fantov je sprejelo izziv in razmislilo o življenju duhovnika.
Filip Jeseničnik
15 let, Dravograd. Skavt, ministrant, animator
Vstajal bi ob 7. uri.
Pridige bi govoril tako, da bi nagovarjal ljudi, ne pa le govoril o neki temi.
Če bi starši prišli prosit za krst otroka z zelo nenavadnim imenom, bi jih spomnil, da obstaja mnogo lepih tradicionalnih imen. Vendar bi se potrudil in našel primernega zavetnika.
Za pokoro bi najpogosteje dal dobra dela in kakšno desetko.
Vernike bi pozval k darovanju za župnijo z govorom o zgodovini in nekdanji mogočnosti cerkva. Nato bi poskusil vzbuditi obžalovanje, ker vse, za kar so se trudili predniki, počasi propada, in pozval, naj nekaj ukrenejo in da vsak dar pomaga.
Preberite še:
“Pušica” – zbiranje denarja med sveto mašo – ima globok pomen! Spoznajte ga
Moja idealna sveta maša bi bila skavtska maša v naravi. Po možnosti z obljubami.
Škofu bi predlagal, naj pride kdaj na obisk in daruje sv. mašo, morda tudi k verouku, na mladinsko srečanje …
Priporočal bi se sv. Filipu, Juriju, Petru, Pavlu, Janezu Nepomuku …
Jernej Fortuna
17 let, Logatec. Gimnazijec, športnik, glasbenik
Vstajal bi ob 9. uri, saj je spanec izjemnega pomena.
Če bi ob začetku delavniške maše ugotovil, da je cerkev prazna, bi se preoblekel v udobna oblačila ter mašo izvedel v udobju svoje sobe.
Pridige bi bile razumljive in aktualne, predvsem pa kratke.
Odpravil bi se v gore in na čim višji točki daroval sveto mašo.
Za pokoro bi najpogosteje dal družbeno koristna dela okoli cerkve in župnišča.
Vernike bi pozval k darovanju za župnijo tako, da bi pozimi eno mašo daroval v neogrevani, neosvetljeni in neozvočeni cerkvi, da bi župljani videli, kako so pomembna sredstva, ki jih namenjajo za župnijo.
Preberite še:
“Marsikdo ne ve, kaj pomeni biti duhovnik”
Moja idealna sveta maša bi bila ob glasbeni spremljavi pevskega zbora, ki bi brez fušanja z odliko odpel mašo.
Škofu bi predlagal, naj nameni več pozornosti in časa približevanju Cerkve mladim.
Priporočal bi se Janezu Pavlu II. in sv. Jerneju.
V času korone bi prenašal maše prek platform, kjer bi tudi ljudje imeli mikrofone, da bi aktivno sodelovali (v resnici pa bi preverjal, ali res spremljajo mašo ali so jo samo prižgali in jih ni zraven. 🙂
Nikolaj Horvat
21 let, Murska Sobota. Študent teoloških študijev ter pedagogike in andragogike
Vstajal bi ob petih zjutraj, zagotovo.
Če bi ob začetku delavniške maše ugotovil, da je cerkev prazna, bi šel do prvih treh hiš v vasi in ljudi kar v pižami povabil k maši.
Moja rekreacija bi bila rolanje, kolesarjenje, povabil bi župljane na skupne športne aktivnosti.
Če bi starši prišli prosit za krst otroka z zelo nenavadnim imenom, bi jim podelil nagrado za izvirnost in se potegoval za to, da dodajo še svetniško ime.
Za pokoro bi najpogosteje dal 5 km teka, dejavnosti za dobrobit skupnosti in seveda zdravamarije.
Preberite še:
“Duhovnikov ne dela škof, ampak jih rodijo družine in vzgojijo župnije”
Z veseljem bi obiskal škofa v ranih jutranjih urah in ga povabil na sprehod.
Moja idealna sveta maša bi bila božična polnočnica. Pri njej bi bili vsi veroučenci, pridigo bi imel jaz namesto škofa. V cerkvi bi gorele le sveče. Obhajilo bi prejeli pod obema podobama, naletaval bi sneg. Pel bi otroški pevski zbor, gospod Anže v prvi vrsti bi po prejemu obhajila zaspal.
V času korone bi se potrudil, da se ne bi preveč zredil. Maše bi prenašal prek spleta, ljudi bi pozval, naj pokličejo, če se znajdejo v stiski. Za župljane bi sestavil tudi kratke vsakodnevne spletne kateheze.
Urban Boštic
22 let, Zgornji Brnik. Študent industrijskega oblikovanja
Vstajal bi ob (pol) šestih, da bi maksimalno izkoristil dan.
Če bi ob začetku delavniške maše ugotovil, da je cerkev prazna, bi naredil selfi in ga še pred začetnim križem objavil na FB.
Pridige bi bile verjetno razvlečene. Ko bi se navdušil nad neko temo, bi želel povedati vse zanimive podatke in svoje razmišljanje.
Definitivno bi organiziral ministrantske vaje. Da bi ministranti obvladali svoje delo in bili zgled ostalim otrokom.
Moja rekreacija bi bila kolesarjenje in hoja na zvonik, sploh če bi imel dober razgled.
Za pokoro bi najpogosteje dal Sveti angel. Ker je preprosta, a zelo lepa in povedna molitev.
Vernike bi pozval k darovanju za župnijo z zgledom. Najprej bi sam vrgel dvajsetaka v košarico.
Preberite še:
“Enkrat sem imel t’ko dolgočasno pridigo, da sem sam sebi zehal”
Moja idealna sveta maša bi bila dolga 55 minut. Pel bi dober zbor, cerkev bi bila nabito polna. Pridigo bi napisal že v sredo in se jo do nedelje naučil. Ob meni pa bi bilo vsaj šest ministrantov.
Škofu bi predlagal, da se sobotna maša ne šteje več za nedeljsko.
Priporočal bi se sv. Urbanu I. in sv. Janezu Pavlu II.
V času korone bi z verniki klepetal po zoomu.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Preberite še:
Zapis o bratu novomašniku: tudi on zganja norčije z nečaki, pomiva in lika
Preberite še:
Od reševalca življenj do reševalca duš in še česa
Preberite še:
Duhovnik z avtizmom: Diagnozo danes vidim kot blagoslov
