Če gre za odvzem krvi ali povijanje zvitega gležnja, je seveda to rutina, nikoli pa ni rutina odnos do bolnika. Vsak pride ne le s svojo bolečino in stisko, pride tudi s svojo zgodbo.

S. Darja Koželj

Morda vas poleg te misli zanima še:

Preberite še:

“Prijazen in sočuten pogled ostane, tudi če maska zakrije nasmeh”

Preberite še:

Najpogostejša dilema staršev med poletnimi počitnicami

Preberite še:

S fantom sva se razšla. Bom sploh še kdaj srečna?

E-novice

Prejmi Aleteia v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e−novice.

pošlji

S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji Pogoji

E-novice

Prejmi Aleteia v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e−novice.

pošlji

S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji Pogoji

Top 10

1

Še pred poroko ji je namignil, da bo z njim dobila tudi nasad češenj

2

Od dveh otrok se je morala posloviti že med nosečnostjo: “Našla sem smisel, nisem jezna”

3

“Če z možem ne ohranjava iskrice, se zaiskri sámo, a potem je treba tudi pogasiti”

4

Mar hudič res obstaja ali so to le “pravljice”?

5

Spoznala sta se na zaroki svojih sorojencev, danes imata devet otrok

6

“Mama ni le negovalka bolnega otroka, je tudi žena in predvsem ženska s svojo zgodbo”

7

Od zabav do globokega miru: vse se je spremenilo v spovednici

See More