Z možem sva poročena štiri leta in ob vsaki najini obletnici razmišljam, kaj se je v zadnjem letu spremenilo. Kaj novega se je zgodilo? S čim sva se soočila? Kaj naju čaka? Največje lekcije, ki sva se jih oba naučila v štirih letih, so strnjene v štirih točkah.
Preberite še:
Veste, kaj bi morali vsak dan reči svojemu zakoncu?
Oba zakonca se sčasoma spremenita
Povsem naravno je, da se ljudje z leti spreminjajo. Tako zaverovana sem bila v stavek “Ne moreš spremeniti nekoga”, da me je pozneje preprosto dejstvo, da se ljudje spremenijo, presenetilo.
Z možem sva drugačna, kot sva bila pred štirimi leti. Rekla bi, da se je večina sprememb odvila na bolje. Veliko upanja je v dejstvu, da se naše navade in motivacija spremenijo, naši grobi in ostri robovi pa se s časom in milostjo lahko omehčajo. Včasih je potrebna le majhna sprememba v urniku ali okoliščinah, včasih pa postopek traja dlje časa. A v nobenem primeru ne ostajamo na istem mestu.
Preberite še:
7 citatov priljubljene svetnice, ki vas bodo navdali s pogumom za spremembe
Kar se je nekoč zdela velika ovira, pogosto zbledi
Težava, s katero se spopadata v določenem trenutku vajinega zakona, bo morda nekaj let pozneje ostala le še bled spomin. Pri naju je bil to recimo način prehranjevanja v času zmenkov in zaroke. Mož zelo rad jé v restavracijah, jaz pa rada porabim ostanke hrane in jih spremenim v novo okusno jed. Zdaj sva našla skupni dogovor, zaradi katerega je prehranjevanje veliko lažje. On je bolj odprt za moje eksperimentiranje, zato zunaj obedujeva le še ob posebnih priložnostih, kar da praznovanju dodaten čar.
Preberite še:
Ste siti (ponavljajočih se) napak svojega zakonca? Tu je rešitev
S poroko se pokaže naša naravna sebičnost
Ne traja prav dolgo, ko se v skupnem življenju prvič pokaže naša sebičnost in sitnost. Življenje in preživljanje časa z drugo osebo nas spomni na to, koliko nam je mar zase.
Ko sva se poročila, sem kmalu ugotovila, kako sem sebična. Žal to še vedno drži. Izginili so moji srečni samski dnevi, ko sem mislila, da sem poosebljena altruistična prijaznost in velikodušnost. Tudi po tem novem spoznanju sem odločno prisegla, da bom v naslednjih letih postala boljša. Nekako mi to še vedno ni uspelo. Naredila sem nekaj majhnih korakov in sprejela, da bom na tem delala vse življenje. Na koncu dneva je to tisto, zaradi česar najin zakon uspeva – vsakodnevna izbira, da bomo vsaj malo manj sebični, kot smo bili včeraj.
Preberite še:
Kakšna je razlika med ljubeznijo do samega sebe in sebičnostjo?
Težki časi lahko par še bolj povežejo
Domnevala sem, da se zakonca, ko pridejo težki časi, oddaljita drug od drugega in postaneta zamerljiva. A bila sem pozitivno presenečena nad tem, koliko milosti sva bila deležna v najtežjih trenutkih (selitve, iskanje zaposlitve, več splavov) najinega zakona doslej. Namesto da bi se bala sprememb in trpljenja, zdaj vem, da ima vse to tudi moč, da naju še bolj poveže.
Ob vseh dobrih in slabih straneh zakona, s katerimi se soočava vsak dan, je kar nekaj poročenih svetnikov, ki jih prosiva za pomoč, da bi še naprej živela v tem milostnem zakramentu.
Sv. Ludvik in Zelija Martin, prosita za nas! Sv. Elizabeta Ogrska, prosi za nas!
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Kolenc.
Preberite še:
Ko v zakonu vlada zima: 7 pomembnih strategij, ki jim morate slediti
Preberite še:
Kam z bučkami? Sestra Nikolina in njeni štirje recepti
Preberite še:
Andrejina najtežja preizkušnja je bila izgorelost. “Naučila sem se reči ne”
