Danes je moderno reči, da mora biti otrokom kdaj dolgčas. Razmišljam o tej modrosti in nekako se ne najdem v njej. O dolgčasu ne morem pisati z vzgojnega vidika. Upira se mi.
Ne morem določati, koliko dolgčasa naj bi odmerila drugim ljudem kot nekakšno nujno zlo, še posebej svojim otrokom. Vidim tudi, da oni iz dolgčasa, kot ga sami dojemajo, ne potegnejo nič pametnega. Takrat postanejo sitni, nergaški in drugim kratijo čas, ki bi lahko postal kratek ali dolg, vendar ga zabijemo v družinskem prepiru.
Preberite še:
Ugasnimo ekrančke, vklopimo možgančke! Nekaj idej za družinsko ustvarjanje
Dolgčasa ne poznam
Sama dolgčasa, kot ga dojema večina ljudi (SSKJ pravi, da je to duševno stanje neugodja, nezadovoljstva, osamljenosti zaradi pomanjkanja primernega dela, družbe, zabave), sploh ne poznam.
In preden mi skočite v besedo, češ, tudi vam ne bi bilo, če bi imeli šest otrok, naj povem, da ga tudi kot otrok nikdar nisem poznala. Vsaj ne iz lastne izkušnje.
O njem sta mi povedali sestri in brat, ki so se takrat, ko se jih je lotil dolgčas, hoteli na vsak način igrati z mano, in to mi ni bilo všeč. Že kot otroku mi je bil dolgčas nadvse ljub, nisem marala, če mi ga je kdo pregnal.
Preberite še:
To je razlog, zakaj nas poležavanje pred televizorjem ne sprosti
Prijetno občutje
Meni je dolgčas namreč nadvse prijetno občutje, ker pomeni, da se čas po dolžini raztegne in ga imam več.
To so tiste prazne, tihe, mirne minute, ure, dnevi, ko lahko sama izbiram, s čim jih bom zapolnila; ali še bolje, opazim, kaj jih že polni samo od sebe. Trenutki, ko iščem, koliko lepega in dobrega je okrog mene.
Rada podoživljam stvari, jih premlevam in postavljam na svoje mesto v duši. Takrat imam končno priložnost, da ugotovim, kaj bi bilo zame primerno delo, družba, zabava. In si jo poiščem. Da lahko v tem uživam, mi najprej mora biti dolgčas, dolgo časa.
Preberite še:
Družinsko življenje sredi gozda: “Pri nas ni nikoli dolgčas”
Najti dolgčas danes
Po dolgčasu je torej treba zahrepeneti, si ga želeti, se v njem znati sprostiti. Da, to je tisto, kar bi rada dala svojim otrokom. Veščino, kako dolgčas udomačiti kot nekaj nadvse prijetnega in dobrega.
Toda v sodobnem svetu najti dolgčas – torej čas, ko ne bi bilo okrog mene polno dražljajev, takšnih in drugačnih, ko bi sploh lahko začutila kakršno koli pomanjkanje stimulacije, dela, družbe in zabave –, to je umetnost. Želim si, da bi mi bilo kdaj dolgčas, da bi se lahko začutila. V tišini, v naravi, v molitvi. V spanju, sedenju, zrenju. V počasnem utripu duha in srca.
Ko najdete dolgčas, mi povejte. V slovarju piše, da se ga da tudi prodajati, ne verjamem pa, da se ga da kupiti. Le naučiti in naužiti.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Preberite še:
5 poletnih aktivnosti za živahne malčke in utrujene mame
Preberite še:
Na tone igrač, otrokom pa je še vedno dolgčas? Kako ukrepati?
Preberite še:
Zakaj je otroški dolgčas pravzaprav dobra novica
