V naših odnosih s tistimi, s katerimi ne delimo iste vere, je pomembno imeti pred seboj dve načeli, ki ju najdemo v dokumentih II. Vatikanskega koncila o verski svobodi (Dignitatis Humanae):
- Svoboda vesti
Sestavljata jo pravica in dolžnost, ki jo ima vsak človek, da išče resnico in ji sledi po svoji vesti. Nihče nima pravice drugemu vsiliti svojega verovanja, čeprav se mu zdi najboljše.
- Verska svoboda
Sestavlja jo pravica vsakega človeka, da javno izpove svojo vero, sam ali v skupini, ne da bi mu kdo to lahko preprečil.
Preberite še:
Zakaj še verovati v Cerkev?
S tema načeloma v mislih lahko govorimo o držah do drugače verujočih.
Strpnost
Pomeni, da spoštujemo vse, ne glede na njihovo vero, raso ali ideologijo.
Dialog
Pomeni govoriti in poslušati. To je najprimernejše sredstvo za ohranjanje medsebojnega spoštovanja in razumevanja. Dialog mora biti vedno odprt za vse, verujoče in neverujoče, v zaupanju v svetlobo resnice in v nenehnem prizadevanju, da bi bolj razumeli in manj sodili.
Preberite še:
Kaj sem prosila Boga, ko sem se poročila z neverujočim
Ekumenizem
Drugi vatikanski koncil ekumensko gibanje razume kot dejavnosti in pobude, ki glede na resnične potrebe Cerkve in značilnosti časa pripomorejo in vodijo k enotnosti kristjanov.
Gre za zavestno prizadevanje, da bi presegli delitve, ki so nastale tekom zgodovine, ponovno vzpostavili enotnost in s tem uresničili Kristusovo željo v zadnjih izdihih njegovega pasijona: “Da bi bili vsi eno” (Jn 17,21).
Lepa resničnost je, da obstaja ekumenski dialog med Katoliško cerkvijo, Pravoslavno cerkvijo ter Cerkvami, ki izvirajo iz protestantske reforme.
Upamo lahko, da se bo nekega dne vzpostavil tudi s tistimi skupinami, ki sedaj zavzemajo bolj ločitveno stališče. Takrat, ko se bodo zavedli škode, ki jo delajo v imenu evangelija in se bodo odločili za pot sprave in enotnosti.
Preberite še:
“Pri skupnem življenju izhajava iz podobnosti med najinima cerkvama”
Braniti vero (z argumenti)
Pred takimi situacijami nas obvaruje tudi utrjevanje naše vere – dobro poznavanje verske identitete, s katerim drugim navedemo razlog našega upanja. (1Pe 3,15)
Sodelovanje
Za kristjana ne sme biti omejitve, ko gre za vprašanje ljubezni do drugega. Jezus je rekel: “Če namreč ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vas čaka? Mar tega ne delajo tudi cestninarji?” (Mt 5,46)
Zatorej si moramo prizadevati, da smo prisotni v bitkah, ki osvobajajo človeka in celotno verovanje, tako da sodelujemo z vsemi, ne glede na verovanje ali ideologijo.
Živimo v raznoliki družbi, kjer je potrebno spoštovati vsakogar, ob tem pa ohranjati našo katoliško identiteto.
Naj bo vera, namesto da nas ločuje, velika spodbuda, da premagamo našo različnost in se skupaj borimo za dobro vsega človeštva.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katja Tušek.
Preberite še:
Katoliški zdravnik in njegovih pet lekcij koronavirusa
Preberite še:
7 predlogov za izlet, če bi z družino radi obiskali doživljajski park
Preberite še:
12 psalmov, s katerimi se lahko zahvaljujemo ob vseh priložnostih
