V času, ko nam vsak teden prinese kaj novega, kaj, kar nam podre naše načrte, nas prizadene in da občutek, da nimamo nobenega vpliva, nam je lahko v olajšanje dejstvo, da je imelo le malo svetnikov predvidljivo, mirno in brezskrbno življenje.
V resnici so mnogi čutili, kot da jim je v nekem določenem obdobju življenje popolnoma ušlo nadzoru. Za nekatere je bil to čas vztrajanja in potrpežljivosti, za druge pa priložnost za svetost.
Preberite še:
Svetniki, ki so bili kriminalci ali obsojenci, a so kljub temu našli Jezusa
Sveta Evstahij in Teopista (umrla leta 118) sta bila rimska zakonca, ki sta se spreobrnila skupaj s svojima dvema sinovoma (sveta Agapit in Teopist). Med potjo družine v Jeruzalem so ugrabili Teopisto. Ko je Evstahij pustil enega otroka na obali, da bi drugega prenesel čez reko, je videl, kako je prvega odvlekel lev, drugega pa volk. Obupani Evstahij se je vrnil v vojsko. Nekega dne sta se dva izmed njegovih vojakov pogovarjala in ugotovila, da sta brata. Ženska, ki ju je slišala, je ugotovila, da je njuna mati. Ko je to povedala poveljniku, je v njem prepoznala svojega moža in cela družina je bila spet združena. Potem ko so se zmagoslavno vrnili iz vojne, kjer je Evstahij zmagal, je cesar zahteval, naj žrtvujejo poganskemu bogu. Ker so ga zavrnili, so celotno družino mučili.
Preberite še:
Svetniki, ki so bili bratje in sestre
Sveti Lovrenc Ruiz (1594–1637) je živel običajno življenje kot kaligraf v Manili. Ko pa so ga obtožili umora, je Lovrenc vedel, da mu ne bodo verjeli, da je nedolžen, zato se je odločil pobegniti. Vkrcal se je na ladjo, ki naj bi odplula v kitajski Macao, a je namesto tega krenila proti Okinawi, kjer so Lovrenca z njegovimi dominikanskimi tovariši skoraj takoj aretirali. Čeprav ni imel namena postati mučenec ali misijonar, je bil Lovrenc pripravljen sprejeti nove pogubne okoliščine. Ko so ga mučili, je rekel: “Četudi bi imel tisoč življenj, bi vsa daroval Bogu.”
Preberite še:
10 svetnikov, ki so imeli veličastne brade
Častita Kornelija Connelly (1809–1879) je bila poročena z episkopalnim duhovnikom, nato pa sta se oba odločila za spreobrnjenje v katoliško vero. Kmalu po smrti njunih malih dveh otrok se je Kornelijin mož Pierce odločil za ločeno življenje in celibat. Odšel je od svoje noseče žene in postal katoliški duhovnik. Kornelija je imela občutek, da nima izbire, zato je sprejela zaobljubo čistosti, svoje otroke pa poslala v internat. Pozneje je ustanovila redovno skupnost in se trudila najti veselje sredi svojega uničenega življenja. Pierce se je pozneje vrnil h Korneliji in zahteval, naj pride nazaj k njemu. Kornelija ga je zavrnila, on pa jo je tožil zaradi zakonskih pravic. Po tem, ko je izgubil v pritožbenem postopku, je ugrabil njune otroke in jih naščuval proti njej in Cerkvi. Na koncu se je spravila le z enim izmed njih. Ko so je nekoč vprašali, zakaj je žalostna, je odgovorila z nasmehom. Kornelija je močno trpela, a se je odločila, da bo živela v veselju vstalega Kristusa.
Preberite še:
Tri ženske, ki niso svetnice, a so v Vatikanu pokopane poleg papežev
Sveta Mariam Baouardy (1846–1878) je bila 13. otrok palestinskih staršev in prvi otrok, ki je preživel. Pri dveh letih je osirotela, nato pa se je s svojima skrbnikoma, stricem in teto, preselila v Egipt. Pri 13 letih je bila že zaročena. Svojemu stricu je tik pred poroko zaupala, da se čuti poklicana v posvečeno življenje, on pa jo je zato močno pretepel. Ko je po kurirju iskala pomoč, jo je ta skušal zapeljati in jo prisiliti, da bi se spreobrnila v islam. Ko je zavrnila, ji je prerezal vrat in jo vrgel na ulico. Za Mariam je čudežno skrbela skrivnostna redovnica, “oblečena v modro”. Mariam je delala kot gospodinjska pomočnica in bila – nedoumljivo – slepa 40 dni. Nato je vstopila v redovno skupnost, kjer je prejela stigme. Za tem so jo vrgli iz skupnosti, vstopila je v karmeličanski samostan v Indiji, ustanovila karmeličanski samostan v Betlehemu, imela mistično videnje Emavsa in nato je umrla – vse to, še preden je dopolnila 33 let.
Preberite še:
Svetnik, ki je bil izvoljen za papeža, a je pred tem hotel zbežati
Blaženi Pavel Thoy Xyooj (1941–1960) je bil hmonški spreobrnjenec, bivši semeniščnik in izjemno uspešen misijonar v hmonški vasi v Laosu. Toda odgovorni v misijonu so postali sumničavi na tega najstnika, ob katerem se je spreobrnilo toliko ljudi. Prepričani so bili, da je njegova vera šibka ali pa da se je zapletel v kakšne nespodobnosti, zato so ga odstranili iz misijona in mu celo prepovedali stik z mladenko, ki jo je nameraval zasnubiti. Ko se je vrnil domov, se je čutil zgubljenega – svoje življenje je posvetil Cerkvi, njeni voditelji pa so ga izdali. Ni bil prepričan, če si želi delati kot katehist; morda bi lahko dobil službo policista, da bi lažje vzdrževal družino, ki si jo je želel, seveda če bi našel dekle. Sredi razočaranja, izdaje in negotovosti je dobil povabilo blaženega Maria Borzage, naj se mu pridruži na nekem drugem misijonu. Xyooj je šel, ubili pa so ga komunistični uporniki, ker ni hotel zapustiti Borzage.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.
Preberite še:
Nosečnost pri 16 in nato splav. “Bala sem se, da me bo Bog kaznoval za to, kar se je zgodilo”
Preberite še:
Delo in sedenje: 3 vaje, ki jih brez težav naredite kar v službi
Preberite še:
Kako se zbližati z možem v času nosečnosti
