Aleteia
Ned, 27. septembra |
Sveti Vincencij Pavelski
Blogi

"Povej mi, kaj dobim v zameno, in bom premislil, če se mi splača"

BAKING

LightField Studios | Shutterstock

Luka Mavrič | Tue Aug 11 2020

Trgovanje nam je veliko bližje kot darovanje

V teh poletnih dneh pri maši pogosto beremo berila, ki govorijo o hrani. Bolj konkretno, o kruhu in ribah, ki jih je Jezus pomnožil in s tem nahranil množico ljudi. Predstavljam si, da je ob tem tudi Jezus užival, ko je videl, s kakšno slastjo so lačni ljudje jedli kruh in ribe. Če meni namreč uspe pripraviti kakšno slastno jed in jo otroci z užitkom zmažejo, sem vsaj toliko kot oni zadovoljen tudi sam.

Zadnjič mi je to uspelo. Ponudil sem se in za polno mizo otrok spekel burgerje in bučke. Toliko pohval že dolgo nisem slišal. Vsak dan bi tako jedli, so rekli. Hitro so me imenovali za najboljšega kuharja in sklenili, da je najbolje, če kar jutri spet pripravim podobno kosilo.

Poznamo to zgodbo. Tudi Jezusa so ljudje po slastni večerji hoteli razglasiti za kralja. Seveda iz istega razloga, da bi jim vsak dan pripravljal imenitno večerjo. A Jezus jim je hotel dati še drugačno, boljšo hrano. Želel je, da bi bili lačni Boga, ki bo hrana za njihovega duha. Začel jim je govoriti, da mora pšenično seme najprej umreti, če hoče obroditi in postati kruh drugim. Prav tako kot on umira sebi in se jim daje v hrano. To pa jim ni več dišalo. Umiranje sebi se človeku upira.

Tudi po zaužitih burgerjih in bučkah je bil učinek podoben kot v evangeljski zgodbi. Vprašal sem otroke, kdo se javi, da bo pobrisal mizo. Oh, kako se znajo narediti, da nič ne slišijo. Starši včasih v svoji naivnosti res prehitro mislimo, da bodo iz hvaležnosti vsi dvignili roko. Moral sem vztrajati par minut, dokler se eden od otrok ni javil. Vsem ostalim je odleglo. Pa ne za dolgo. Rekel sem, da za nagrado naslednjič dobi eno kepico sladoleda več kot ostali. Zdaj sem bil v očeh teh istih otrok, ki so me malo prej kovali v oblake, najbolj krivičen človek na svetu. “To bi moral povedati že prej!” so mi očitali.

Ja, trgovanje nam je veliko bližje kot darovanje. “Povej mi, kaj dobim v zameno, in bom premislil, če se mi splača.” Ta logika brani človeku, da bi verjel v zastonjskost ljubezni in nanjo odgovoril brez preračunljivosti.

Zato pa mora stari človek v nas umreti, kot pšenično seme, in se v Svetem Duhu roditi v novega človeka. To se ne zgodi iz naše moči, da se ne bi kdo ponašal. Novo rojstvo je milost, ki jo Bog znova in znova daje tistim, ki zanjo prosijo. Le tako postanemo kruh za druge.

Urad za družino pri Nadškofiji Ljubljana
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Tags:
osebna rastvzgoja
Top 10
Martin Golob
Martin Golob izdaja skrivnost slastnih pic, k...
GIACOMO MARIA ACETI,
Silvia Lucchetti
Ta otrok, ki je umrl 14 mesecev po rojstvu, š...
Ločila
Jana Podjavoršek
Ločila sta se, potem pa je prišlo vprašanje: ...
MARIA MONTESSORI
Mikołaj Foks
8 konceptov Marije Montessori, ki bi jih mora...
PIO
Tereza Mohar
Strah je hujše zlo od zla samega. 12 misli pa...
CO CZYNI KOBIETĘ PIĘKNĄ
Tina Martinec Selan
Možje, to so stvari, ki jih vaša žena počne v...
BLESSED MARTYRS OF NOWOGRODEK
Jarosław Kumor
11 redovnic se je prostovoljno podalo v smrt ...
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.