Nikoli ni prepozno, da vzpostavite medsebojne vezi in zgradite ta pomemben odnosNa dan krsta se kot botri obvežemo, da bomo staršem novokrščence pomagali “vzgajati v veri, da bodo spolnjevali Božje zapovedi in da bodo ljubili Boga in svojega bližnjega, kakor nas je učil Jezus Kristus”.
Pri krstu nismo zgolj priče: dali smo svojo besedo. Povsem resno. Kaj pa se zgodi po tem? Mesece in celo leta pozneje, ko v življenju doživljamo najrazličnejše vzpone in padce, ko nas preplavljajo številne obveznosti, ko smo daleč stran, takrat je težko izpolnjevati svojo obljubo in pogosto občutimo krivdo, ker za svoje krščence, vsaj nekatere, ne storimo dovolj. Včasih se nam celo zdi, da smo jih pustili na cedilu. Toda nikoli ni prepozno, da storimo to, kar je prav: tudi če zadnjih nekaj let zanje nismo storili ničesar, to ni razlog, da bi dokončno obupali.
Preberite še:
Si boter ali botra? Sedem idej za dobro botrstvo
Navzočnost pri pomembnih dogodkih
Za začetek lahko za svoje krščence molimo in prosimo Svetega Duha, naj nam pokaže, kako lahko udejanjimo svojo odgovornost do njih. Iskreno pismo, v katerem se opravičimo, ker z njimi toliko časa nismo bili v stiku, ali pa za morebitne spore in prepire, nas bo morda spet povezalo. Tudi če je vaš krščenec že odrasla oseba, je čudovito, če ima botra, ki je pozoren in ljubeč. Nikoli ni prepozno za začetek.
Ne pozabite, da je naše poslanstvo predvsem pomoč staršem, zaradi česar je od vsega začetka pomembno, da tudi z njimi vzpostavimo globok odnos. Četudi se morda že dobro poznamo, če so to naši sorojenci ali najboljši prijatelji, naša vloga botra med nami ustvari novo, duhovno vez. Zanje bi morali moliti in, ko je to le mogoče, tudi skupaj z njimi.
Preberite še:
Vloga krstnega botra je nenadomestljiva
Zakaj si ne bi dopisovali?
Ko so naši krščenci še zelo majhni, si moramo vzeti čas in se o njih pogovarjati z njihovimi starši. Zanimati bi nas morala njihova osebnost, ki se postopoma razkriva, njihov napredek in težave. Staršem bi morali zaupati, kaj si želimo za njihovega otroka. In jim ponuditi način, kako si želimo vzdrževati to vez: lahko načrtujemo več koncev tedna, ko bi z njimi preživeli popoldan, ali pa enkrat letno nekajdnevne počitnice, če se zaradi prevelike razdalje ne moremo srečevati pogosteje.
Pozorni bi morali biti na vse, kar je pomembno v življenju našega krščenca. Pozorni moramo biti na vse vesti, ki jih slišimo o njih, ostati navzoči kljub večji medsebojni razdalji, se udeleževati pomebnejših dogodkov v njihovem življenju, kot so rojstni dnevi, godovi, vstop v šolo, matura, diploma in podobno.
Preberite še:
10 pomembnih lastnosti, ki jih morajo imeti krstni botri
Poleg tega ne smemo pozabiti, da otroci, posebej ko so enkrat stari pet ali šest let, zelo radi dobivajo pisma, ki so naslovljena prav nanje. Tudi če gre le za nekaj preprostih besed na razglednici, se zavedajo, da je nekdo pomislil nanje na prav poseben način. In ko se sami naučijo brati in pisati, so pisma odličen način, da si sporočate najrazličnejše stvari, od zabavnih anekdot do resnično globokih občutij. Pismo lahko shranimo in ga vedno znova prebiramo … pravi zaklad!
Ustvarjajte nepozabne spomine
Botri otroku predstavljajo posebno vez, zaradi katere se počutijo edinstveni in nekaj posebnega. Pomembno je tudi, da si med obiskom svojega krščenca vzamemo nekaj trenutkov za pogovor na štiri oči, brez navzočnosti bratov ali sester, in tudi brez svojih otrok. Morda kratek sprehod v dvoje ali pa poseben dan, ko počneta kaj neobičajnega. Seveda se lahko tudi skupaj udeležita nedeljske svete maše ali skupaj molita.
Preberite še:
Kako izbrati birmanskega botra
Pogosto se nam zdi, da kot botri nismo najbolj uspešni … In morda to drži. Toda najslabše, kar lahko storimo, je, da obupamo. Ne pozabimo, da nas je za to poslanstvo izbral sam Bog, s pomočjo staršev in Cerkve, ki je njihovo izbiro potrdila. Prosimo Ga, da bi to nalogo dobro opravili, tudi če živimo daleč stran od svojega krščenca. Lahko smo prepričani, da nam bo Bog pokazal pot in poskrbel za sredstva, da jo bomo lahko izpolnili, tukaj in zdaj.
Avtorica prispevka je Christine Ponsard.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Kam boste romali na letošnji veliki šmaren?
Preberite še:
5 korakov, da se bodo vaši otroci igrali bolj samostojno
Preberite še:
4 recepti svete Hildegarde za slasten in zdrav zajtrk
