Aleteia
Ned, 25. oktobra |
Sveta Krišpin in Krišpinijan
Duhovnost

Marijino vnebovzetje – praznik upanja

ASSUMPTION OF MARY

Titian | Public Domain

Jon Grošelj - objavljeno 15/08/20

Praznik, razširjen po vsem svetu

Marijino vnebovzetje praznujejo po vsem svetu. Od Andore do Vanuatuja, kot državni praznik ga praznujejo v 43 različnih državah. Vnebovzeta Marija je med drugim zavetnica Malte.

Praznik vnebovzetja Device Marije, ki ga praznujemo 15. avgusta, je v Sloveniji od leta 1992 državni praznik in dela prost dan.


Virgin and Child with the Young Saint John the Baptist

Preberite še:
10 lepih misli, ki so jih svetniki namenili Devici Mariji

Nihče ne ve, kdaj in kje natančno je Marija, Jezusova mati, pravzaprav umrla oz. “zaspala”, kot pravijo pravoslavci, ter bila vzeta v nebo s telesom in dušo.

Ocenjujejo, da se je to zgodilo med tremi in petnajstimi leti po Kristusovem vnebohodu. Zgodilo naj bi se bodisi v Jeruzalemu bodisi v Efezu, ki leži v današnji Turčiji.

Večinoma pa soglašajo, da naj bi to bilo v Jeruzalemu, kjer so izkopali njen grob; vendar nekateri vseeno govorijo v prid Efezu. Prvih šest stoletij se namreč ni vedelo za (prazen) Marijin grob v Jeruzalemu.

Tu so Marijino vnebovzetje obhajali že v prvih stoletjih po Kristusu, predvsem pa od 5. stoletja dalje, na zahodu pa slabih 200 let pozneje.




Preberite še:
Veste, kdo je Marija? Odvetnica, ki Jezusa cuka za rokav

Nezanesljivi teološki viri

Sveti Juvenal, jeruzalemski patriarh na Kalcedonskem koncilu (451), je bizantinskemu cesarju Marcijanu in ženi Pulheriji poročal, da naj bi Marija umrla v navzočnosti vseh apostolov.

Vendar naj bi nato njeno grobnico, ko naj bi jo na prošnjo svetega Tomaža odprli, našli prazno. Apostoli so sklenili, da je bilo njeno telo vzeto v nebesa.

Danes je prepričanje o tem, da je bila Marija vzeta v nebo, univerzalno na vzhodu in zahodu.

Vendar je preteklo nič manj kot slabih dva tisoč let, da je bilo Marijino vnebovzetje uradno prepoznano kot ena od osrednjih resnic v Katoliški cerkvi.


TRIGEMELAS

Preberite še:
Kako je Marija spremljala prav posebno nosečnost

Vzrok temu naj bi bil predvsem v tem, da je bila skozi stoletja resnica o Marijini posmrtni usodi prenašana predvsem ustno, brez zanesljivih teoloških virov.

Papež Pij XII. je v leta 1950 izdani apostolski konstituciji Munificentissimus Deus razglasil Marijino vnebovzetje kot dogmo Katoliške cerkve. To pomeni, da je Cerkev to priznala kot versko resnico.

V konstituciji je zapisal, da je bila Devica Marija, ko je končala svoje zemeljsko življenje, vzeta s telesom in dušo v nebeško slavo. Papež Pij XII. tudi piše, da je Marija umrla tukaj na zemlji.

Kot prvi naj bi 15. avgust kot praznik “Marijinega zaspanja” (oz. vnebovzetja) postavil bizantinski cesar Mavricij konec 6. stoletja. Na zahodu pa je praznik v bogoslužje uvedel papež Sergij I. v 7. stoletju, še bolj uradno pa se je to zgodilo pod papežem Leonom IV. sredi 9. stoletja.


WEB 3 VIŠARJE

Preberite še:
Romarska pot, ki združuje Slovence, Italijane in Avstrijce

Biblični viri

Resničnost Marijinega vnebovzetja je v Bibliji implicirana v knjigi Razodetja (11,19–12), kjer je Marija v nebesih počaščena s krono zvezd.

Kot zanimivost naj omenimo, da sta bila še dva človeka, za katera Biblija pravi, da sta bila poleg Device Marije s telesom vzeta v nebo. V Stari zavezi naj bi bila to preroka Enoh in Elija.




Preberite še:
Mogočna Marijina bazilika, v kateri vsak kotiček spregovori svojo zgodbo

Odsotnost relikvij

Nobena krščanska skupnost ni nikoli trdila, da ima relikvije (kosti ali druge posmrtne ostanke) Device Marije. Pomislimo, kako so kristjani v zgodnjem cerkvenem obdobju častili relikvije in končna počivališča pomembnih svetnikov. Spomnimo se samo bazilike svetega Petra v Rimu.

Če bi relikvije Jezusove Matere resnično obstajale, bi bile ene od osrednjih predmetov češčenja v katoliškem svetu. Lahko bi rekli, da “molk relikvij” govori v prid dogmi o vnebovzetju.




Preberite še:
Bazilika, ki hrani največ relikvij za Vatikanom

Marijin zgled in dostojanstvo žena

Da prazniku rečemo Marijino vnebovzetje in ne vnebohod, kot je to pri Jezusu, nakazuje predvsem na njeno ponižnost. Nikoli se ni postavljala na mesto Boga, temveč je vedno ostajala njegova dekla.

Marija vnebovzeta je žena, ki nam kaže pot in cilj, je žena potrpežljivosti in hrabrosti. Njena drža je vidna v tem, da je vse besede shranila in premišljevala v svojem srcu (Lk 2,19). Zvesta je bila v zaupanju in čakanju in v njenem materinstvu je mnogo da-jev Bogu.


KURESCEK

Preberite še:
Marija s Kureščka naroča: “Ostanite zvesti obljubam!”

Množičen obisk Marijinih središč v Sloveniji

Predvsem na Gorenjskem in Notranjskem prazniku pravijo tudi veliki šmaren. Na Dolenjskem, Štajerskem ter v Prekmurju ga poznajo tudi kot velika maša, na Koroškem je velika gospojnica, v Soški dolini se imenuje rožnica, v Istri pa velika Marija oziroma velika Mati Božja.

15. avgusta Slovenci množično romamo v Marijina svetišča in cerkve po vsej državi. Nič čudnega, da nas Slovence opredeljujejo kot Marijin narod. Od okoli 2.700 cerkva jih je okoli 400 posvečenih Mariji. Največ jih obišče večja Marijina svetišča, kot so Brezje, Sveta Gora, Ptujska gora.

86 svetišč pa je posvečenih prav Vnebovzeti Mariji. Omenimo naj le Turnišče, Zaplaz, Novo Štifto, Olimje, cerkev na Blejskem otoku, stolnico v Kopru … na avstrijskem Koroškem Gospa Sveta.

Še naprej se radi zatekajmo k naši nebeški Materi, ko nam v duši odmeva molitev: še nikoli ni bilo slišati, da bi ona v stiski koga zapustila.


web 3 martin golob vlog 42

Preberite še:
Martinov prvi vlog iz nove župnije




Preberite še:
Podobe, ki dokazujejo, da je bila Marija tudi povsem običajna mama


VID PLANINC

Preberite še:
Zakaj moški romamo k Mariji?

Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Tags:
praznik
Top 10
Barbara Oprčkal
Moja izkušnja s covidom 19: Imela sem slabo v...
avgustin irena maucec
Lojze Grčman
Skoraj 25 let ob strani nepokretni ženi: "Nik...
father and daughter
Cerith Gardiner
Fotografije očeta in hčere skozi leta, ki so ...
GABRYSIA, KLARA, ROBERT
Dominika Cicha
Da bi skrbel za hudo bolno ženo, je pustil do...
web 3 martin golob vlog 47
Martin Golob
Če ne ubogaš, lahko hitro narediš zdraho in p...
Edifa
4 stavki o Jezusu, ki jih ne bi smeli govorit...
web 3 nejc skoberne 3
Lojze Grčman
Oče petih sinov: "Na neki točki se lahko le p...
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.