Starši vemo, da je bilo takrat, ko smo odraščali mi, precej varneje. Ni bilo toliko droge, pornografije, svoj delež problemov pa je prinesel tudi splet in pametne naprave, kjer je s klikom vse dosegljivo takoj.
Na internetu, ki jim je dostopen prek telefonov, tablic in računalnikov, na otroke in mladostnike preži nemalo pasti. Ena izmed njih je tudi t. i. cyberbullying. Kaj to pomeni? To pomeni nasilje na spletu, običajno gre za medvrstniško spravljanje na nekoga prek spleta.
Preberite še:
Zafrkavanje in medvrstniško nasilje: kakšni so znaki in kako ukrepati
V kakšnih oblikah se pojavlja cyberbullying oz. nadlegovanje po spletu?
Gre za namerno in dlje časa trajajoče škodovanje nekomu z uporabo pametnih tehnologij. Oblike nadlegovanja prek spleta so:
- pošiljanje žaljivih, nasilnih ali grozečih sporočil;
- razkrivanje skrivnosti, fotografij ali zasebnih podatkov neke osebe z namenom, da njeno identiteto javno razgalimo;
- škodovanje ali sramotenje nekoga v skupinah ali virtualnih skupnostih, kjer lahko vsi vidijo in so priče zmerjanju;
- kraja identitete, npr. profila na Facebooku, Snapchatu, Tiktoku in podobno, nato pa v imenu te osebe povzročamo škodo naprej drugim;
- namerno izključevanje neke osebe iz skupine ter ignoriranje, kar lahko povzroči socialno izolacijo, sram, občutke izključenosti;
- nadlegovanje v obliki klicanja in vzpostavljanja stika z osebo, čeprav je ta jasno dala vedeti, da tega ne želi.
Preberite še:
“Edini jezik, ki sem ga poznal, je bilo nasilje”
Posledice spletnega nadlegovanja
Problem spletnega nadlegovanja je v tem, da ni ne prostorsko ne časovno omejeno. Tisti, ki nadleguje, ima dobesedno stalni nadzor nad osebo, ki jo nadleguje. Zato se žrtev neprenehoma počuti v nevarnosti, čuti tesnobo, strah in druge neprijetne občutke, pred katerimi ne more pobegniti. Poleg tega pa se zaveda, da so njenemu sramotenju priče tudi drugi, npr. sošolci ali znanci, zato je sram toliko večji, pridruži pa se tudi občutek izključenosti.
Preberite še:
Svojega morilca je svarila: “Nikar, to je greh! Prišel boš v pekel!”
Kaj lahko storimo starši?
Če ima naš otrok že pametni telefon (kar je po mnenju strokovnjakov dobro čim dlje odložiti), moramo nadzorovati količino časa, ki ga porabi na njem. Dlje, kot ima dostop do njega, večja je verjetnost, da se dogaja tudi kaj zanj neprijetnega.
Nikoli otroku ne pustimo, da na telefonu ali računalniku ostaja pozno zvečer ali ponoči. Če je mogoče, naj otrok v svoji sobi nima pametnih naprav.
Z otrokom se temeljito pogovorimo o tem, kaj se mu lahko prek spleta zgodi, in ga seznanimo tudi z možnostjo spletnega nadlegovanja. Povejmo mu, da nam mora nemudoma sporočiti, če bi se mu dogajalo kaj podobnega. Dajmo mu občutek varnosti in zaupanja, da ga ne bo strah povedati, tudi če bo šlo za zanj izrazito neprijetno vsebino.
Poleg tega mu povejmo tudi, naj nas seznani s tem, če se kdo od njegovih vrstnikov sooča s spletnim nadlegovanjem, ter ga posvarimo, da tudi pasivno sodelovanje (npr. da si le član neke spletne skupine, ki se je spravila na nekoga) ni prav. Spodbudimo otroka k odgovornemu ravnanju in razmišljanju s svojo glavo.
Preberite še:
Moč molitve in zgodba o fantu, ki ga je Marija rešila levkemije
Preberite še:
Zakaj se ne bi smeli sramovati, če imate nosečniške možgane
Preberite še:
Kaj v resnici pomeni poljub?
