Večina ljudi povezuje postenje z nečim negativnim, s pomanjkanjem in celo z revščino. Nekateri si težko predstavljajo, da ne bi jedli niti en dan. Dandanes jemo večkrat na dan, tudi iz dolgčasa ali iz samega užitka.
Nič čudnega, da se danes velika večina ljudi slabo počuti ali podlega boleznim. Ne samo, da jemo veliko in pogosto, ampak tudi pozabljamo na post. Že v starodavnih časih so post prakticirali kot obliko očiščenja telesa in način za izboljšanje zdravja. Redno postenje ima številne koristi in nima nobene povezave s stradanjem. Post je močno spodbujala sv. Hildegarda, ki je razvila tudi številne prehranske načrte.
Preberite še:
Ko vas zgrabi lakota: takole jo je premagoval sveti arški župnik
Kakšne so prednosti rednega posta?
Sv. Hildegarda je v postu videla ne le očiščenje telesa, ampak tudi uma. V današnjih časih živimo v nenehnem iskanju denarja in užitka. Občasno se je vredno upočasniti in privoščiti počitek svojim nemirnim živcem in umu, ki deluje z veliko hitrostjo. Post pospešuje vzpostavitev harmonije med telesom, dušo in duhom. Hildegarda je razvila zdravljenje na tešče, da bi organizmu povrnila ravnovesje.
Občasni posti povečajo občutljivost za inzulin in leptin, znižajo holesterol v krvi, aktivirajo proizvodnjo rastnega hormona, zavirajo vnetja, pospešujejo izgorevanje maščob, okrepijo imunski sistem, zmanjšajo tveganje za nastanek raka, znižajo krvni tlak, regenerirajo notranje organe in ščitijo pred različnimi boleznimi.
Po sv. Hildegardi imamo na voljo tri različne oblike posta, ki jih lahko izberete glede na vaše zmožnosti. Najbolje je začeti z najpreprostejšim in najlažjim, nato stopnjevati do težjega in se pozneje morda odločiti, da se za nekaj dni odpoveste hrani.
Preberite še:
Skrivnost sv. Hildegarde, kako se zdravo prehranjevati
Post za telo in dušo
Najenostavnejša oblika posta po sv. Hildegardi je post s piro, ki lahko traja od štiri do šest tednov. Poleg pire lahko v tem času jemo tudi sadje in zelenjavo. Od sadja imamo na izbiro jabolka in hruške. Izberemo sezonsko zelenjavo, torej korenje, zeleno, peteršiljev koren, koromač, zeleno solato, stročji fižol, peso ali bučo. Za sv. Hildegardo je bil zelo pomemben element v prehrani kostanj, po katerem lahko posegamo tudi med postom s piro. Živalski izdelki niso dovoljeni, zato izključujemo meso in mlečne izdelke.
Post ni samo prehrana, ampak tudi vadba in molitev. Sv. Hildegarda je priporočala vsakodnevno vadbo in hojo po svežem zraku in čas, posvečen duhovnosti in razmišljanju, da si povrnemo notranje ravnovesje.
Nekoliko težja oblika posta je tista, pri kateri se jedo jedi iz pirinega posta vsak drugi dan, druge dni pa se jé samo črni kruh, pije pa mešanica koromača in pirine kave.
Najtežja oblika posta po sv. Hildegardi je, da se za osem do deset dni odpovemo hrani. V teh dneh lahko zaužijemo samo napitke na tešče: kavo iz pire, čaj iz kopra in druge zeliščne čaje (melisa, kopriva, žajbelj), zdrobovo ali zelenjavno juho.
Ne pozabite pa, da se ne morete postiti prav vsak dan. Hildegarda svari pred “nespametnim postom” in jasno določa prepovedi posta tako zaradi fizičnih kot duhovnih razlogov.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
Preberite še:
Kaj se dogaja v naših možganih, če se nikoli ne dolgočasimo?
Preberite še:
Ljubitelji krompirja, ste že preizkusili te štiri recepte?
Preberite še:
Janez z ženo tekmuje, kdo bo obesil perilo ali previl dojenčka
