Kleopatri (ime v grščini pomeni Slava svoje domovine) je ob rojstvu leta 69 pr. Kr. pripadla številka VII. Bila je del dinastije makedonskih vladarjev, na kar je bila zelo ponosna. Podrobnosti o njenem življenju so zelo skope, zato je njeno biografijo težko sestaviti.
Izobražena zapeljivka z nežnim glasom
Vzgoja za prestol je poleg prisostvovanja egipčanskim verskim obredom vključevala najboljšo tradicionalno grško izobrazbo. Glavni poudarek je bil na književnosti, ob njej se je Kleopatra učila računanja, astrologije in astronomije (oboje je bilo takrat tesno prepleteno), verjetno je znala igrati na liro in tekoče govoriti kar devet jezikov, vključno s hebrejščino in etiopskim jezikom. Bila naj bi tudi prva in edina iz rodu Ptolemajcev, ki se je naučila jezika sedmih milijonov svojih podanikov – grščine.
Predvsem pa je bila naravno nadarjena za deklamiranje. Imela je prijeten, žameten glas, znala je dobro oceniti občinstvo in mu ugoditi.
Preberite še:
Najlepše dame evropskih kraljevih družin in njihov slog
Berete skrajšano različico članka iz revije Radovednež, v kateri najdete veliko križank, sudokujev, kvizov, šal, anekdot in kratkih zanimivosti z različnih področij.
Kaj pa njena tako opevana lepota?
Plutarh jasno piše, da ta sama po sebi ni bila tako izjemna, da je ne bi bilo mogoče primerjati z drugimi. Tudi sama je bila do svojih telesnih hib zelo kritična. Motile naj bi jo suhost, pretirana mesnatost ustnic, izrazite ličnice, predvsem pa orlovski nos. Ko si ga je ogledovala v ogledalu, je menda nesrečno vzklikala: “Rada bi si ga dala odrezati, ne prenesem ga!” Z ličenjem je hibe prikrila. Najbolj pa je privlačila s svojo osebnostjo, vedenjem in milozvočnim glasom, s katerim je v hipu osvojila samega Cezarja.
Preberite še:
Kralj, ki se je spustil s konja, da bi pokleknil pred Sveto Rešnje telo
Kako je iz preproge skočila Cezarju v objem
Pisalo se je leto 48 pred Kristusom, ko je diktator Julij Cezar pri preganjanju svojega nasprotnika Pompeja Velikega stopil na egiptovska tla in zavzel Aleksandrijo. Pri tem mu je pomagal Kleopatrin brat, ki je bil po tradiciji tudi njen mož, Ptolemaj. Toda Kleopatra je kmalu prevzela pobudo iz njegovih rok, saj mu ni nikdar zaupala.
Ker je bila že kot deklica nagnjena k spletkam in je imela prirojen čut za oblast, je skovala načrt. Dala se je zaviti v perzijsko preprogo, ki jo je trgovec na ramenih kot dar za cesarja brez težav prinesel mimo vseh straž. Ko je omot končno postavil pred Cezarja, je iz njega stopila brezhibno naličena in urejena egiptovska kraljica. Od presenečenja je rimskemu poglavarju vzelo sapo, ko pa je Kleopatra še spregovorila z nežnim glasom, je bilo vse tveganje poplačano in bitka dobljena. Spretno je omrežila Julija Cezarja, ki se ji ni mogel upreti.
Preberite še:
Skrivnostni grad sredi gozda, ki je zmedel Turke
Začelo se je najsrečnejše obdobje v Kleopatrinem življenju, ki ga je kronalo rojstvo njunega sina, Ptolemaja XV. Prebivalci Aleksandrije so mu nadeli posmehljiv vzdevek Cezarion, kar je kazalo na neodobravanje njunega razmerja.
Cezar je mrtev, mreže je ovila okrog Marka Antonija
Kot Cezarjeva ljubica je Kleopatra med letoma 46 in 44 pred Kristusom živela v Rimu, ko se je ob starem prazniku marčevih id zgodil znameniti umor ob še bolj znamenitih besedah: “Et tu, Brute?” Cezar je bil mrtev in Kleopatra se je s triletnim sinom morala vrniti v rodno Aleksandrijo. Ko je v Rimu drugi triumvirat Cezarjevih zaveznikov s Kleopatrino pomočjo premagal njegove morilce z Brutom in Kasijem na čelu, si je oblasti želela tudi Kleopatra.
Po Plutarhovih navedbah (in v poznejši Shakespeari dramatizaciji) je v prekrasni ladji zaplula do mesta Tarsus, kjer je oblečena kot boginja Isis zapeljala Marka Antonija. Ta ji je obljubil zaščito in podporo pri odstranitvi mlajše sestre – tekmice za kraljevsko krono. Leta 40 pred Kristusom je Kleopatra rodila dvojčka Aleksandra Heliosa in Kleopatro Seleno, štiri leta pozneje pa še sina Ptolomeja Filadelfosa.
Preberite še:
Železna krona Langobardov: relikvija, s katero so kronali 47 svetih rimskih cesarjev
Umrla je kot kraljica
Čeprav je domnev o njeni smrti leta 30 pr. Kr. več, se je najbolj uveljavila Plutarhova različica, ki tudi najbolj poudarja njen ekstravagantni značaj. Potem ko je pokopala Antonija – ki si je sodil sam, ker je do njega prišla lažna novica, da je Kleopatra storila samomor – si je okrog golih prsi ovila strupeno kačo, simbol najvišje božanske moči, ki jo je z usodnim ugrizom postavila prav tja, od koder je verjela, da prihaja – med bogove.
Pri osemnajstih letih je postala kraljica, dvaindvajset let je ob vzponih in padcih s svojo strastjo in spletkami vladala Egiptu. Umrla je pri devetintridesetih, eno generacijo pred Kristusovim rojstvom.
Preberite še:
Naš rojak, ki je globoko v Afriki odkril skrivnostne dežele
Preberite še:
To je par, ki je svojo 60. obletnico poroke praznoval v “originalnih” poročnih oblekah
Preberite še:
5 zgodovinskih samostanov v Italiji, kjer lahko prenočujete brezplačno
