Zombizacija otrok plus privlačnost nasilja. Zadeva s pametnimi telefoni postaja resna. Mislimo, da otroku pač pristoji pametni telefon, kot odraslemu pristoji avto, v bistvu pa lahko že dopuščamo igro s hudičevim repom.
Preberite še:
“Pri nas telefona ne častimo in to se avtomatsko prenaša tudi na otroke”
Trije primeri, danes (10. 9.) na Frankolovem, pri verouku, ko imamo na urniku 7., 8. in 9. razred.
1. Pridejo fantje pol ure pred veroukom. V farnem parku vsak na svojem telefonu, sedijo sicer na isti klopi, malo se pomenkujejo med seboj, drugače tišina. Začnemo verouk v istem parku za veliko okroglo mizo. Fantje so nemogoči. 10 minut bitke, da odložijo telefone. Potem toliko, da se umirijo. Zadnjih 20 minut le predelamo lekcijo. Po verouku skupina fantov ostane še dobro uro v parku, tiho, skupaj na klopci, vsak na svojem telefonu.
2. Dekle, doma iz hribovske kmetije, vpraša, zakaj je toliko homoseksualnosti na internetu. Misli na aplikacijo TikTok in na homoseksualne vsebine, ki jih tam sreča. Jaz ne vem, kaj točno je TikTok, ne vem, koliko česa je na TikToku, rečem bolj na splošno, da so kakšne aplikacije lahko prikladne onim, ki širijo homoseksualne ideje med mladimi.
Preberite še:
Kaj se je zgodilo, ko so v šoli prepovedali uporabo pametnih telefonov
3. Dekleta iz 9. razreda mi nato v TikToku pokažejo mučen prizor: neka najstnica kleči na kolenih, druge najstnice jo pljuvajo in pretepajo. Zdi se, da mučiteljice mučeno nadirajo v španščini. Zarohnim, naj pri priči ugasnejo aplikacijo in naj ne gledajo nasilja. Ubogajmo me, a mi odvrnejo, da je to hit dneva na TikToku in da to danes pač vsi gledajo.
***
Ad 1. Fantje iz prvega primera so bili vse popoldne mirni, tihi, “neproblematični”. Nemirni, glasni in “problematični” so bili samo v 45 minutah verouka, se pravi, v trenutkih, ko je potrebna učna koncentracija in klasična medčloveška komunikacija. Pomislim, da je to tisti trik, zakaj nekateri starši puščajo otroka ure in ure na telefonu. Če je na telefonu, je “mir” z njim; če ga spravljaš k čemu drugemu, je “štala” z njim. Naj bo torej “mir”! In tako ob vas, dragi starši, raste ZOMBI! Preprečite zombija! Vrnite otroka v resničnost!
Preberite še:
Pomiritev otroka s telefonom preprečuje, da bi se naučil pomiriti sam
Ad 2. To, da ljudje na spletu širimo svoje ideje in zagovarjamo svoj življenjski slog, je normalno. Če pa internet, zlasti prek aplikacij, ki jih uporabljajo otroci, postaja poligon za uresničevanje agresivnih ideoloških in političnih agend, ali, še slabše, kvazi-pedofilski poligon za lov na otroke, morajo zazvoniti alarmni zvonci. Starši, preverjajte, kakšna propaganda prihaja do vaših otrok! Niso vsi takšni kot omenjeno dekle iz hribovske kmetije, da bi prišli spontano k očetu/materi/botri/učitelju/katehetu in prosili za nasvet glede vsebin in rabe aplikacij.
Ad 3. Večni problem nasilja. Toliko večji, ker se gledanje nasilnih prizorov na družbenih omrežjih poskuša nekako “normalizirati”, češ “to danes pač vsi gledajo”. Z 9. razredom smo se po videnem prizoru nasilja na TikToku pogovarjali o medvrstniškem nasilju. Pogovor dobro dene. Ne samo zato, da zbijemo privlačnost nasilja, temveč tudi zato, da zbijemo strah pred močnejšimi in agresivnejšimi vrstniki; in še zato, da otroke realistično pripravimo na možne grobe situacije, ki se jim zlasti po končani OŠ lahko pripetijo v kakšnih srednješolskih okoljih.
Preberite še:
“Edini na šoli sem brez telefona!”
Preberite še:
Je vaš otrok žrtev spletnega nasilja?
Preberite še:
Tu je recept, kako otroke spraviti od telefonov, tablic, računalnika
