separateurCreated with Sketch.

1001 otroško vprašanje. Kako odgovarjati nanje?

PARENTING
whatsappfacebooktwitter-xemailnative
Edifa - objavljeno 24/09/20
whatsappfacebooktwitter-xemailnative

To bo od vas zahtevalo veliko potrpežljivosti, a za vložen trud vam bodo vaši otroci hvaležni do konca življenjaSrečen otrok je tisti otrok, ki ima ob sebi mamo ali očeta, ki sta pripravljena poslušati. Radovednost ni nekaj slabega in čeprav so nekatera vprašanja neposredna in vam je ob njih nerodno, v večini primerov dokazujejo, da ima vaš otrok oster in radoveden um ter veliko željo po razumevanju stvari.

Ne glede na to, kakšno je vprašanje, zahteva določen odgovor, ne kakršenkoli odgovor.

Da bi znali dobro odgovoriti, morate dobro poslušati

Če bomo uporabljali strategije, s katerimi se bomo izogibali neprijetnim vprašanjem, se lahko zgodi, da nas bodo otroci preprosto nehali spraševati. A to ne pomeni da jih bo minila radovednost. Odgovore bodo začeli iskati drugje, kar ni nujno dobro.

Hkrati bomo kot starši izgubili priložnost, da izpolnimo svojo dolžnost in si pridobimo otrokovo zaupanje.

Otroci ne pričakujejo, da njihovi starši poznajo vse odgovore. Vse, kar želijo, je, da namenimo pozornost tistim stvarem, ki jih zanimajo. Da bi znali dobro odgovoriti na zastavljeno vprašanje, moramo najprej dobro poslušati. Pogosto namreč ni zastavljeno vprašanje tisto, ki je najpomembnejše, pač pa tisto vprašanje, ki se skriva za prvim vprašanjem.

In kaj, če ne poznate odgovora? Priznajte, da ne veste – tako preprosto je. Hkrati pa spodbudite otroka, da sam poišče odgovor oz. da ga poiščeta skupaj – v slovarju, na internetu, v Svetem pismu, …

Kaj, če nimamo nobenega odgovora

Včasih se lahko ob določenem vprašanju počutimo zelo neprijetno, da bi nanj sploh odgovorili. Včasih ne moremo odgovoriti, ker bi to v nas sprožilo številna čustva ali pa nam je neprijetno zato, ker o teh stvareh nikoli ne govorimo. Kaj lahko storimo v takem primeru?

Zavedajte se, da vam ni treba odgovoriti takoj. Otrok mora vedeti le, da ste slišali njegovo vprašanja, da ga zato niste grajali in da boste na vprašanje odgovorili nekoliko pozneje.

So teme, ki bodo od nas zahtevale več razmisleka in tudi posveta z drugo osebo. Na vprašanje vam prav tako ni treba odgovoriti v popolnosti. Biti odkrit v svojem odgovoru ne pomeni, da otroku poveste čisto vse. Morda vsega ne bi razumel ali bi ga obremenilo.

Naj vas ne bo strah odgovarjati na vprašanja, ki jih zastavlja vaš otrok. Bojte se le tega, da bi izdali njihovo zaupanje ali zatrli njihovo radovednost in žejo po resnici.

Avtorica prispevka je Christine Ponsard.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.

E-novice

Prejmi Aleteia v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e−novice.

Tags: