Neredko se srečujemo z ljudmi, ki želijo za vsako ceno “dokazati”, da je Sveto pismo polno znanstvenih napak, da med različnimi knjigami ni usklajenosti, da si pogosto nasprotuje in ima različne najbolj znane odlomke.
Tu je nekaj primerov:
– S kom se je poročil Kajn, saj Adam in Eva nista imela hčere? (1 Mz 4,17); – Koliko vojakov je bilo v Izraelu in v Judovi deželi? Jih je bilo 800.000 in 500.000, kot beremo v 2. Samuelovi knjigi, ali 1100 oziroma 470.000, kot piše v 21. poglavju 1. Kroniške knjige? – Evangelist Matej prerokbo Zaharije pripisuje preroku Jeremiju (Matej 27,9); – Je Juda storil samomor, tako da se je obesil (Mt 27,5), ali tako, da se je vrgel v prepad (Apd 1,18)?
Primerov nedoslednosti je še veliko …
Preberite še:
“Sveto pismo je bilo zame mrtva beseda. Toda ko sem bil v veliki stiski, sem ga odprl …”
Take argumente pograbijo “razsvetljeni” ljudje, ki verjamejo v popolno nezmotljivost Svetega pisma. Za opravičevanje nezmotljivosti najdejo popolnoma neuporabne odgovore, na primer trditev, da se je Juda obesil na drevesu blizu prepada, potem pa je vanj padel, ko se je vrv strgala!
Podobno je inkvizicija skoraj zažgala Galilea Galileija, ker je trdil, da se Zemlja vrti okoli Sonca in ne obratno, kot so takrat vsi verjeli, in to samo zato, ker se je zdelo, da tako razmišljanje nasprotuje odlomku iz Jozuetove knjige (Jozue 10,12-13), ki navaja, da se je Sonce ustavilo po ukazu Jozueta samega.
Sveto pismo je knjiga vere
Tovrstne razprave so neuporabne in izčrpavajoče, saj Svetega pisma ne moremo vedno gledati le skozi dimenzijo znanosti. Sveto pismo je knjiga vere in ne znanstveno besedilo. Glede verskih naukov je zato nezmotljiva, glede znanosti pa ne.
Preberite še:
Kaj pa Sveto pismo pravi o covidu-19?
Ko je Bog navdihnil ljudi, ki so Sveto pismo pisali, je skušal govoriti na način, da bi ga človeštvo razumelo, in je zato sporočil resnice vere s preprostim jezikom tistega časa. Zato je besedilo slabo v znanstvenem smislu današnjega časa, a ni moglo biti drugače. Če bi Jezus v svojih prilikah govoril o računalnikih, letalih in televiziji, ali bi ga poslušalci razumeli? Bi danes obstajalo krščanstvo, če bi njegovi apostoli oznanjevali nekaj, česar niso poznali?
V Svetem pismu iščemo čisto druge odgovore
Nas, ki verjamemo v Boga, ne zanima, ali je vrstni red stvarjenja pravilen ali napačen, če je bilo na začetku ustvarjenih le nekaj posameznih vrst ali pa so bile ustvarjene vse … Želimo le vedeti – in biti prepričani -, da je Bog ustvaril vse v vesolju: zvezde, zemljo, živali in človeštvo.
Preberite še:
7 načinov, kako nam Bog v Svetem pismu govori: “Ljubim te!”
Vedeti želimo, da nas ima Bog rad, tudi če smo se pregrešili (in ni pomembno, ali je to zato, ker smo jedli sadeže s prepovedanega drevesa, ali zaradi dejstva, da ga nismo poslušali). Vedeti moramo, da nam je Bog iz ljubezni poslal svojega edinorojenega sina, pravega Boga, ki je postal človek, ki nas je enkrat za vselej osvobodil greha in za nas dosegel odrešenje.
Zaključimo s trditvijo, da je torej Biblija v vprašanjih vere nezmotljiva, kakršna je bila in vedno bo. Ne sme in ni ji treba posegati na področje znanosti, saj tudi znanost ne sme posegati v vprašanja vere, za katera ostaja neuporabna.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
Preberite še:
Nekdanji diler razkriva neverjetno zgodbo svojega spreobrnjenja
Preberite še:
Menedžer in oče 10 otrok: Včasih me kdo vpraša, kdaj sem se spreobrnil. V bistvu se še nisem
Preberite še:
Kako smo z otroki začeli brati Sveto pismo
