Priznajmo si, živimo le “napol”, daleč od tistega, kar obljublja Jezus. Toda kaj sploh obljublja? Mleko in med?Človekovo življenje na Zemlji je prežeto z najrazličnejšimi problemi, skrbmi, strahovi, neuspehi, razočaranji, nezadovoljstmi, konflikti, nerazumevanji. Zdi se, da je tega veliko več kot pa recimo uspehov, zadovoljstva, sreče in miru. Sredi teh izzivov se nam zdi veselje, kot notranja radost, nemogoče ali nedosegljivo. Iščemo načine, kako bi se umirili, kako bi v miru, zaupanju, da se bo vse dobro izteklo, reševali vsakdanje izzive in zdi se, da nas strah, živčnost in skrbi pri tem redno spremljajo in premagujejo.
Jezus nam v evangeliju obljublja, da ima za tiste, ki mu sledijo in zaupajo, boljšo ponudbo za življenje od tistega običajnega, polnega prepirov, bolečine, strahov, skrbi in nezadovoljstva. Zase pravi, da je prišel zato, da človeštvu podari “življenje v polnosti”. In to življenje nam ponuja že zdaj, v zemeljskem življenju, ne le potem, po smrti.
Preberite še:
“Tristan nas je naučil, da živimo bolj polno življenje in se manj obremenjujemo”
Kako lahko pridemo do “polnosti življenja”?
Nekateri “življenje v polnosti” razumejo kot življenje brez težav, življenje v materialnem blagostanju, življenje v harmoniji in (popolnem) zdravju. Lahko bi rekli, da ga razumejo kot raj na Zemlji. Sledijo Jezusu, redno molijo, trudijo se živeti po božjih zapovedih, a kljub vsemu temu doživljajo, da niso imuni na vsakovrstne preizkušnje. Mnogi so zato razočarani nad Bogom in zelo zagrenjeni.
Jezusov dar “življenja v polnosti”, ki ga prejmemo pri krstu, ni zagotovljeno življenje brez težav in v materialnem obilju, ampak naša udeležba v njegovem življenju, ki v sebi nosi mir, radost, krotkost, samoobvladanje, upanje, tudi sredi največjih težav in preizkušenj. Jezus nam nikjer ne obljublja življenja brez težav.
Nasprotno, pravi nam, da bomo imeli na svetu bridkost, stisko, obenem pa, da je On svet premagal. To pomeni, da bo vsak, ki je tesno povezan z Jezusom in mu popolnoma zaupa v vsaki, še tako hudi, situaciji, lahko z njim premagoval vse možne stiske tega sveta. Samo z njim, ne sam ali brez njega.
V čem se biološko življenje in Jezusov dar “polnosti življenja” razlikujeta?
Življenje, ki smo ga prejeli ob spočetju, je biološko življenje, prav tako dano od Boga, a osiromašeno za posebno Božjo bližino. Izrazito je nagnjeno k temu, da se bori za svoj obstoj: Ko je ogroženo, doživlja neopisljiv strah in grozo, naredi vse, da bi preživelo. Nagnjeno je k sebičnosti, domišljavosti, bahanju, zameram. Ko je upravičeno kritizirano in napadeno, je nagnjeno k iskanju izgovorov in opravičil in ne k priznanju napak. Ko je ranjeno, je nagnjeno k maščevanju in mnogim drugim negativnim nagnjenjem.
Preberite še:
Po hudi nesreči: Svoje življenje nameravam živeti na polno. Nanj gledam kot na dar
Za biološko življenje je značilno, da se na vse pretege trudi, da preživi in gleda najbolj nase. Prepojeno je z različnimi strahovi, večjimi ali manjšimi, pred tem in onim, ki se povečujejo ob travmatičnih in prizadetih trenutkih. Strah je njegov tesen sopotnik.
Jezusov dar novega življenja, “življenje v polnosti”, pa človeku prinaša božansko življenje, to je življenje, ki v bistvu pripada Bogu, ki je v Bogu. V tem življenju ni strahov, tesnobe, depresije, obupa, brezupa. Zato je bistveno kakovostnejše od biološkega.
Jezus je bil tudi sredi najhujšega trpljenja miren
Če pozorno prebiramo Jezusovo življenje, zapisano v evangelijih, nikjer ne opazimo, da bi bil Jezus kdaj v strahu, obupu, brezupu, depresiji, niti v trenutkih, ko je bilo njegovo življenje ogroženo: na viharnem jezeru, ob grožnjah judovskih voditeljev in končno na križevem potu. Strah, ki ga doživlja v Getsemaniju, ima svojstveno vsebino.
Jezusovo življenje še zdaleč ni bilo brez preizkušenj. Ker je bil popolnoma predan Očetu, mu bil poslušen in zvest do konca, imel z njim zaupljiv in tesen odnos, je doživljal Božji mir in tolažbo v vsaki hudi preizkušnji in stiski.
Preberite še:
So trenutki popolnosti, ki jih včasih doživimo, predokus nebes?
To se vidi zlasti sredi brutalnega nasilja, lažnih obsodb. Lahko se je obvladoval in popolnoma prostovoljno podaril svoje življenje iz ljubezni do ljudi. Tudi Marijino življenje je bilo polno preizkušenj, trpljenja, a nikjer ne zasledimo, da bi bila v strahu, tesnobi, zagrenjenosti, depresiji, obupu.
Zakaj? Ker je Bogu popolnoma zaupala v vsaki situaciji in mu ostajala zvesta in poslušna. Enako vidimo pri številnih mučencih in svetnikih. Kljub hudim preizkušnjam, grožnjam, mučenju, ki so jih doleteli, so v sebi ohranjali mir, krotkost, blagost … Tega ti biološko življenje ne da in ne more dati.
Kako živeti v polnosti?
Kdo si torej ne bi želel imeti v sebi Jezusovega daru novega življenja? Kdo si ne bi želel imeti “polnosti življenja”, ki ga človeku podarja samo Jezus?
Kot smo omenili, deležni ga postanemo pri krstu, a se v nas začne razvijati in rasti šele, ko s srcem sprejmemo Jezusa za svojega edinega Odrešenika, Boga in Učitelja; ko mu s srcem zaupamo (verujemo), da je vedno z nami; ko s srcem zaupamo v njegove besede in se jih držimo; ko se zaupno, v vsakem trenutku, z vso pozornostjo obračamo k njemu in njegovim besedam; ko sprejmemo stisko in ga povabimo vanjo ter mu zaupamo, da jo bo obrnil v naše dobro, da nam jo bo pomagal premagati. S takšno notranjo držo mu v svoji notranjosti dajemo prostor, da jo prežame on sam, ki biva v nas.
Zaupanje in zvestoba Jezusu sta ključna elementa, ki mu omogočata neovirano delovanje v nas, da nas lahko prežema s svojim življenjem. Tako lahko v sebi okušamo mir, spokojnost, radost sredi preizkušenj. Ti so povsem tuji odzivom biološkega življenja. Če v nas ni resničnega zaupanja Jezusu, če v nas ni zaupanja v njegove besede, če v nas ni zvestobe njegovim besedam, takrat sami sebe zapiramo za doživljanje njegovega daru “polnosti življenja”.
Več o tem, kako dosegati Jezusov dar polnosti življenja, kako biti vedno povezan z Jezusom, najdete v knjigi Vedno z Jezusom: Sprejmi veselje v njegovi navzočnosti.
Preberite še:
Martin Golob izdaja skrivnost slastnih pic, ki so jih vsi oboževali
Preberite še:
Ločila sta se, potem pa je prišlo vprašanje: “Bi poskusila še enkrat?”
Preberite še:
Zakaj so najkrajše molitve pogosto tudi najboljše
