Med vsemi knjigami in med vsemi zgodbami ima Sveto pismo posebno mesto, saj je to Božja beseda. Nekaj namigov, kako brati Sveto pismo z najmlajšimi in katere svetopisemske zgodbe izbrati.
Kaj izbrati?
Vemo, da je Sveto pismo prava knjižnica, sestavljena iz 72 knjig, med katerimi so zgodovinske pripovedi, pesmi, molitve, pisma. Včasih se med njimi še sami težko znajdemo in marsikatera knjiga se nam zdi preveč hermetična. Začnemo lahko z zgodbami, ki so polne podob in preobratov ter zato pritegnejo pozornost otrok. Takšne so Abrahamova, Mojzesova, Davidova zgodba. Pri tem se ni treba spuščati v razlage in tolmačenja: preprosto pripovedujmo zgodbo, da se otrok seznani z zgodovino Božjega ljudstva.
Preberite še:
Pisatelji, ki priporočajo branje Svetega pisma
Povejmo samo eno zgodbo naenkrat: bolje je, da otrok komaj čaka na nadaljevanje, kot da ga prenasičimo. Prav tako ni treba vedno upoštevati časovnega zaporedja: Sveto pismo ni samo zgodovinska knjiga. Če si otrok želi slišati že znan odlomek, raje upoštevajmo njegovo željo: Sveto pismo bomo najbolje spoznali tako, da bomo vedno znova prebirali in poslušali iste odlomke.
Ne pozabite na štiri evangelije
Izberimo nekaj prizorov iz Jezusovega življenja, da bo otrok razumel, da je bil Jezus človek kot mi (le da brez greha). Pripovedujmo tudi njegove prilike, saj se s svojimi slikovitimi prispodobami pogosto zdijo dobro prilagojene otrokom. V resnici je marsikatera težavna, saj bistvo ni takoj razvidno. Vendar bodo zgodbe, kot je tista o izgubljeni ovci, o izgubljenem sinu ali o dobrem pastirju, otroku pomagale začutiti oz. zaslutiti Božjo ljubezen.
Preberite še:
Se Sveto pismo kdaj moti?
Čudeži so prav tako lahko zahtevnejše čtivo, saj otroka kaj hitro očarajo in ne skuša razumeti njihovega pravega pomena. Čudež je znamenje Božjega kraljestva med nami. Povedano drugače, bistvena je Božja ljubezen, ki nas odrešuje in ne takšno ali drugačno spektakularno ozdravljenje.
Bog ni čarodej. Je veliko več in nekaj mnogo boljšega: je Oče vsemogočne ljubezni. Zato kolikor je mogoče spoštujmo izvorno besedilo, čeprav se nam zdi zahtevno. Spodbujajmo “notranje poslušanje” in se zato vzdržimo vsakršnih komentarjev. Ne pozabimo, da se “Bog prej razodeva malim kot pa modrim in razumnim”: ko poslušajo njegovo besedo, otroci pogosto odkrijejo zaklade, ki nam ostajajo skriti.
Preden odlomke preberete otrokom, jih preberite sami in o njih premišljujte
Preden svetopisemski odlomek preberemo ali povemo drugim, si ga, če je le mogoče, preberimo sami, ga premišljujmo in ob njem molimo. Sveto pismo je namreč živa beseda. Bolj kot živimo od božje besede, bolj “živo” bomo znali pripovedovati svetopisemske zgodbe, se pravi kot besede živega Boga, ki je med nami.
Preberite še:
Tudi izčrpane mame lahko najdejo čas za branje
Pri tem ni pomembno, če vsega ne razumemo, niti če slabo ali sploh ne poznamo ozadja, v katerem je določena knjiga ali zgodba nastala. Dve pomembni stvari, ko beremo ali pripovedujemo Sveto pismo otrokom sta, da je za nas to živa beseda in da jo prejemamo po “živem izročilu celotne Cerkve”. Drugače rečeno, da je ne skušamo razumeti in tolmačiti po svojih vtisih in občutkih, temveč v luči tega, kar o njej govori Cerkev.
Svetega pisma otrokom ne beremo zato, da bi se »nekaj naučili«, ampak da bi odkrili, s kakšno ljubeznijo jih Bog ljubi. Cilj ni, da bi otroci spoznali Sveto pismo, temveč da bi spoznali Boga. Zato Svetega pisma ne moremo brati zunaj Cerkve, ne da bi ga “živeli” v molitvi, zakramentih in v čisto konkretni ljubezni Jezusa Kristusa in naših bratov.
Avtorica: Christine Ponsard
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
“Starši smo pogosto zelo zaščitniški in prevzemamo vloge, za katere nismo usposobljeni”
Preberite še:
Martin Golob izdaja skrivnost slastnih pic, ki so jih vsi oboževali
Preberite še:
8 konceptov Marie Montessori, ki bi jih morali poznati vsi starši
