Strah in tesnoba glede tega, kaj bo jutri, lahko včasih prepreči, da bi živeli v sedanjem trenutku … in nas celo odvrne od Boga
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Pogosto nam strah pred jutrišnjim dnem preprečuje, da bi uživali v današnjih radostih, še posebej, če se na obzorju zazna konkretna grožnja.
Upravičeni nemir ali iracionalna tesnoba, ta strah pred tem, kaj bo jutri, monopolizira našo pozornost in jo usmerja od tistega, kar je, k tistemu, kar še ni.
Namesto da bi uživali v tem, kar nam daje današnji dan, se pripravljamo na prihodnje težave. Seveda so nekateri značaji bolj nagnjeni k tovrstnim projekcijam za prihodnost, a ta skušnjava nas vse preganja.
Preberite še:
Ujetniki strahu?
Prihodnost pripada Previdnosti
Bog se nam daje danes. Sedanjost je trenutek, ko se srečamo z Bogom. Če prosimo Marijo, naj prosi “za nas grešnike, zdaj in ob uri naše smrti”, je to zato, ker sta to dva trenutka, ko nam Bog pride naproti, da nas napolni s svojo srečo. Če ne živimo v “zdaj”, manjka srečanje, ki bi ga morali imeli z Bogom! Hudič seveda skuša narediti vse, da se to ne bi zgodilo … zato nas skuša odvrniti od današnjega dne z Bogom in nam daje verjeti, da je bolj pomembno skrbeti, kaj se bo zgodilo jutri.
Kljub temu pa je treba načrtovati, organizirati: oče in mati si ne moreta privoščiti življenja iz dneva v dan, ne da bi pripravila teren za prihodnost. Res je, da starši ne morejo čakati, ampak morajo načrtovati vnaprej, da lahko recimo ob pravem času vpišejo svoje otroke v vrtec.
Preberite še:
Kako spomini vplivajo na odnos in njegovo prihodnost?
Na drugi strani vsak trgovec ali podjetnik ve, da ne morete voditi podjetja, ne da bi upošteval prihodnost. Gradnja načrtov, varčevanje ali sklenitev zavarovanja je legitimen, celo nujen. Prihodnost nas mora zanimati, a ne skrbeti: to Gospod zahteva od nas. Ves čas nam ponavlja: “Ne bojte se, ne skrbite za svojo prihodnost.” Ker prihodnost pripada Previdnosti.
Navodila za popolno prejemanje Božjega “danes”
Zato se ne smemo pretvarjati, da smo učitelji prihodnosti, kot da bolje od Boga vemo, kaj potrebujemo. Bog je Oče z rokami, ki se šibijo od daril.
Toda namesto da bi si ogledali ta darila in jih izkoristili, se Njegovim otrokom zdi bolj nujno razmišljati, kaj bi se zgodilo, če bo teh daril primanjkovalo … in na koncu zato zgrešijo vse radosti, ki jih ta darila prinašajo.
Zmedeni in nemirni otroci postanemo vsakič, ko si dovolimo, da nas napade strah pred prihodnostjo: gremo mimo današnjih radosti in imamo raje jutrišnje trpljenje.
Preberite še:
Ko se strah pred jutrišnjim dnem spremeni v obsedenost
Kako danes v celoti sprejeti Boga?
V resnici vsi dobro vemo, da se moramo odločiti, da bomo živeli v zaupanju in samoti. Nismo gospodarji tesnobe, ki nam zvija srce.
Nemogoče se je pretvarjati, da hudo bolan mož ne bo umrl, kot da bi bilo umiranje le grozne sanje; kot da bi nekaj milijonov padlo z neba in preprečilo prodajo hiše ali zaprtje podjetja; kot da bi sin, ki je ujetnik mamil nenadoma postal čist …
Bog to ve in od nas ne zahteva, da se pretvarjamo, da trpljenje ne obstaja. Preprosto nas prosi, da nas to trpljenje ne zaslepi.
Kliče nas, da verjamemo, to je, da v samem srcu teme vidimo svetlobo Njegove prisotnosti. Prosi nas, naj majhnih radosti ne pustimo ob strani pod pretvezo, da obstajajo velike skrbi, ker so te radosti, čeprav so majhne, že znak zmage in znak vstajenja.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
Preberite še:
Vas je strah? Citati iz Svetega pisma, ki vam bodo vlili pogum
Preberite še:
Vas je strah neuspeha, zavrnitve, prihodnosti?
Preberite še:
Ko sem stala ob taščini smrtni postelji, sem za hip uzrla nebesa
