Aleteia
Tor, 20. oktobra |
Sveta Marija Bertila Boscardi
Življenjski slog

Odpustiti pomeni vrniti življenje

GIFT

Shutterstock | marripopins

Luisa Restrepo  - objavljeno 06/10/20

Odpuščanje je čudovito in vedno potrebno darilo

“Odpuščati moramo vedno znova; bratu moramo odpustiti 77-krat, pa to ne zgolj za 490 žalitev, ampak za eno sámo.” (C. S. Lewis)

Pravijo, da je okrog 4. ali 5. stoletja po Kristusu neki Romul prevedel Ezopovo basen iz grščine v latinščino. Basen govori o možu, ki je bil obsojen na smrt in je bil nato oproščen. V tej basni naj bi prvikrat uporabili besedo odpuščanje.

Beseda odpustiti izhaja iz besedne zveze “pustiti oditi”, podobno kot oprostiti, v pomenu osvoboditi, odrešiti.




Preberite še:
10 neverjetnih zgodb o odpuščanju

Vračanje življenja

Odpuščanje je dejanje, ki gre onkraj same pravičnosti ali izpolnjevanja pravil. V basni gre za popolnoma nezaslužen dar: mož bi moral biti mrtev, a živi. Bil je osvobojen za nov življenjski poskus.

Pri odpuščanju gre dejansko za vračanje življenja. A to ne velja le za osebo, ki prejme odpuščanje, temveč tudi za tisto, ki odpuščanje podeli, saj jo osvobodi zamere, ki ubija.

Skušajmo razumeti, zakaj je težko doživeti pristno izkušnjo odpuščanja.


JIM CARREY

Preberite še:
Jim Carrey: “Odpuščanje odpira in spreminja človeška srca”

Forgive © ChristianChan / Shutterstock

Mirna vest

V Svetem pismu je odpuščanje močno navzoče. Na primer, ko Peter vpraša Gospoda, kolikokrat mora odpustiti, predstavlja glas vesti, ki se želi dobro počutiti brez pretiranega spraševanja.

Apostol želi količinsko ovrednotiti ljubezen, želi postaviti neko mejo usmiljenju, želi si slišati mero, ki bi mu dajala dober občutek. Pričakoval je nekakšen izračun, ki bi mu v nekem trenutku pomenil, da je naredil dovolj in da je storil, kar je bilo potrebno.


depressed woman

Preberite še:
Znamo odpuščati sami sebi?

A Jezus ga poduči, da odpuščanje nima mere, da drug drugemu niti za trenutek ne smemo nehati odpuščati. Življenje je torej neprekinjeni klic k odpuščanju. Da bi zbrali dovolj moči za odpuščanje, se moramo spomniti na vse trenutke, ko nam je odpustil naš nebeški Oče. V svojem srcu vsi vemo, kateri velik dolg nam je bil odpisan.

V nadaljevanju prilike o odpuščanju se nekemu možu odpusti visok dolg: deset tisoč talentov. Pomislimo, da je talent vreden 25 kg srebra in da je v priliki o talentih prvi služabnik prejel 5 talentov … znesek je bil resnično visok.

Potem pa je drugi služabnik imel manjši dolg stotih denarijev, kar je pomenilo tri mesece dela, če štejemo, da je bila povprečna dnevna plača en denarij.


ZIRYTOWANA KOBIETA

Preberite še:
Ko je odpustiti preprosto pretežko

Ne gre samo za čas

Služabnik, ki mu je bilo odpuščeno, sam ni bil sposoben usmiljenja in ni poznal usmiljenja, ki ga je bil deležen sam. Ni mogel potrpeti, da bi se njegov brat spremenil, ni mu dal še ene možnosti.

Odpuščanje je vedno tudi tveganje: nikdar ne vemo, če ga bo drugi sprejel, če ga bo dobro uporabil, če bo znal naprej delati enako; vendar se to tistega, ki deli odpuščanje, v resnici ne tiče več.

Pravo odpuščanje je namreč popolnoma zastonjsko. Če se vanj vrine preračunljivost, potem to ni več odpuščanje. Najbolj presenetljivo pri tem odlomku je, da je bil prvi dolg odpisan iz čistega usmiljenja. Služabnik si ga ni zaslužil in ga ni bil vreden.


EMBRACE

Preberite še:
Odpuščanje ali naivnost. Kje je meja?

Enako je z nami: odpuščanja za naše grehe si ne zaslužimo in ga ne prejmemo, ker bi nekaj obljubili Bogu. Mož iz prilike ni prepoznal svoje potrebe po usmiljenju, zanj niti ni prosil in ko mu je bilo usmiljenje darovano, ga ni sprejel. Prejel je zgolj to, za kar je prosil, za čas, da bi dolg poplačal. Še naprej je bil suženj svojega dolga.

To pomeni, da ne moremo dati, če nismo prejeli. Služabnik ni prejel usmiljenja in ga ni mogel dati naprej. Res je tudi, da ne moremo prejeti, če tega prej nočemo darovati.

Jezus nas uči, da ko prosimo Boga odpuščanja, moramo sami biti pripravljeni odpuščati. In vsak blagoslov, ki ga Bog prinaša v naše življenje, spremlja tudi odgovornost.

Kdor ne zna odpuščati, uničuje življenje skupnosti. Danes se zavedamo, kako zelo pomanjkanje usmiljenja – ki ga je nadomestila sodba in kritika – uničuje našo družbo.

To se zgodi vselej, ko začnemo pozabljati, ko znamo videti zgolj grehe drugih in se ne spomnimo več, kolikokrat bi si zaslužili smrt, a smo še vedno živi.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.


PRZEBACZENIE

Preberite še:
Kako lahko tudi pri vas doma uvedete teden odpuščanja


FORGIVE

Preberite še:
Kaj se zgodi v vaših možganih, ko odpuščate?


ROZSTANIE

Preberite še:
Odpuščam ti, a nimava skupne poti

Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Tags:
odpuščanje
Top 10
Urška Leskovšek
Martin Golob znova v živo: "Nismo sami!"
Ana Beatriz Frecceiro Schmidt
Sempre familia
V začetku nosečnosti so ji odkrili raka, a sp...
Barbara Oprčkal
Rak dojk: "Milijon neodgovorjenih vprašanj, t...
Barbara Oprčkal
Martin Golob: "Uboganje ni slaba stvar. Uboga...
Barbara Oprčkal
"Bil bi greh, da ne bi izkoristila svojega ta...
FAMILY KIDS
Lidia Konar
Izgubila sta sedem otrok. Zdaj jih imata deve...
Tina Martinec Selan
Kako sem med lockdownom zapadla v hudo depres...
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.