Katedrala ima za Armensko apostolsko cerkev velik pomenPo poročanju svetovnih medijev na območju Gorskega Karabaha že od 27. septembra potekajo spopadi med Armenijo in Azerbajdžanom. Območje je uradno del Azerbajdžana, prebivalci pa so večinoma Armenci, ki regiji tudi vladajo. Tamkajšnje prebivalstvo ne pozna pravega miru, saj je v spopadih med letoma 1991 in 1994 življenje izgubilo okoli 30 tisoč ljudi, na tisoče pa se jih je izselilo. Doseženo je bilo premirje, napetostim pa ni konca.
Znova pa se je položaj zaostril konec septembra, od takrat je bilo ubitih več kot 300 ljudi. V medije so v četrtek prišle tudi fotografije porušene katedrale Kristusa Odrešenika z obtožbami (večinoma krščanske) Armenije, da so jo poškodovale azerbajdžanske sile (država je večinoma muslimanska). Hkrati pa Azerbajdžan trdi, da so Armenci bombardirali njihove cilje.
Katedrala, ki spada med največje armenske cerkve na svetu in je za lokalno prebivalstvo tudi velikega simbolnega pomena, je bila sicer zatočišče civilistom pred bombnimi napadi, a ranjen naj ne bi bil nihče.
Katedrala je bila zgrajena med letoma 1868 in 1887, posvečena pa leto pozneje. Poškodovana je bila že v genocidu nad Armenci leta 1920, v spopadih v 90. letih prejšnjega stoletja so jo Azerbajdžanci uporabljali v vojaške namene. Ponovno je bila posvečena leta 1998. Visoka je 35 metrov.
BREAKING: We just got back from the church in #Shushi 20 kilometer from #Stepanakert. The church got hit some hours ago, terrible destruction inside. Thank god, the kids plus parents who were in the basement hiding didnt got injured. #KarabakhWar @BILD pic.twitter.com/SalupTprqP
— Paul Ronzheimer (@ronzheimer) October 8, 2020
