Nosečnost je potekala čudovito, vsi pregledi so bili popolni in vsi so že nestrpno pričakovali dojenčka. A ko se je Miša rodil, je bila sreča kratkega veka. “Sumimo, da ima vaš otrok Downov sindrom,” je zelo tiho izrekel zdravnik. Bilo je, kot bi na porodnišnico padla bomba.
Miševa mamica je dala hitro vedeti, da se ne čuti sposobna skrbeti za drugačnega otroka. Tudi njeni starši se niso dosti spraševali. Zdelo se jim je neumno, da bi “igrali pozorne starše” in so “skrb za otroka želeli prepustiti državi”. A sinkov oče Evgenij svojega “malega medvedka” ni mogel zapustiti. Ločil se je od njegove mame in se mu popolnoma posvetil.
Preberite še:
Posvojitev, ki je 11-letnemu dečku spremenila življenje
Drug pogled na življenje
Od tedaj žonglira med številnimi zadolžitvami, ki mu jih nalaga Mišev dodatni kromosom. Za spodbujanje sinove motorike se z njim loteva različnih telesnih aktivnosti, npr. plavanja, vaj za čutno prebujanje ipd. Oče in sin sta razvila posebno lep odnos in v četrti, kjer živita, je leto in pol star radovedni malček osvojil srca vseh.
Nekateri ljudje vidijo fizično posebnost kot breme, za Evgenija je ravno obratno. Njemu je vsaka oseba nekaj posebnega, ker smo pač vsi posebni. Tu in tam se prikrade še dodatni kromosom in na svet pride otrok, ki se ne užali zlahka, ki se ne jezi, ki objema vse ljudi in se vseh veseli. Naravni koncentrat dobre volje. Očka pojasni, da so ti otroci kot sončni žarki, ob katerih se njihovi starši ogrejejo.
Preberite še:
Ellie z Downovim sindromom je uspelo uresničiti svoje sanje
Kljub vsakodnevnim izzivom Evgenij ne obupa. Po njegovem morajo starši otroka sprejeti takšnega, kakršen je. Njegova mama, Miševa babica je zelo navzoča in veliko pomaga. Težave, ki jih ima Miša z učenjem, so tudi zanjo zahtevne, vendar ji je sama misel, da bi bil lahko v sirotišnici, neznosna. Svojega vnučka obožuje in pogosto pove, da brez njega ne bi mogla živeti.
Evgenij na svojem profilu na Instagramu dan za dnem pripoveduje o njuni avanturi in sprašuje: “Ste že kdaj padli v vodnjak? Miša in jaz sva padla v vodnjak in zdaj počasi plezava po stopnicah … in to bova počela vse življenje.” Evgenij veliko misli na Miševo mamo in sanja o tem, da se bo vrnila k njima, da bi jo Miša lahko spoznal in bi imela v njegovem življenju posebno mesto. Morda nekega dne …
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
“Na svetu smo tudi zato, da si stojimo ob strani”
Preberite še:
To je aktivnost, ki predstavlja najpomembnejših 15 minut dneva z otrokom
Preberite še:
“Na pomoč, izgubil/a sem poročni prstan!”
