Sredi silovite plohe se na intervju pripelje s kolesom, a tudi z nasmehom. Skavta, pardon, skavtskega voditelja “nekaj” kapljic pač ne ustavi. Petra Meršeta oziroma njegove novinarske stvaritve boste najlažje našli na spletnem portalu Domovina, lahko pa vas tudi s kombijem popelje po Sloveniji ali tujini, saj je turistični vodnik. Politika ga je privlačila že od otroštva. Še ko je bil v osnovni šoli, je kar sam prižgal večerna poročila. Zdaj pa je med drugim postal tudi podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije, ki sousmerja mladinsko politiko.
Nenehno poslušamo, kako so mladi, recimo pod 25 leti, apatični, zabubljeni v svoje naprave, nezainteresirani. Je res tako?
Da in ne. Seveda je vpliv sodobnih tehnologij večji kot nekoč. A še posebej med mladimi pod 20 let se kaže večja aktivnost, videna med drugim v večji volilni udeležbi in odzivih na različne akcije in pobude.
Preberite še:
Mama častitljivega Carla Acutisa pravi, da je bil sin njen mali rešitelj
Kaj mladi potrebujejo in želijo za razvoj svojih potencialov, talentov? S katerim jezikom se jim lahko približamo?
Vprašanje za milijon dolarjev. ☺ Pri mladih opažam, da smo radikalno alergični na hinavščino. Iščemo ali iščejo iskrenost, neposrednost, ne maramo olepšav, delanja v rokavicah in sajenja rožic. Želijo odločno, iskreno, odkrito besedo. Tega v današnji družbi manjka. Tja, kjer to je, gredo tudi mladi. Mislim, da od tu izvira tudi priljubljenost radikalnih skupin, ki se pojavljajo v Sloveniji.
Preberite še:
TikTok: trenutno najpopularnejša aplikacija med mladimi – v čem je problematična?
Katere skupine konkretno imate v mislih?
Med strankami recimo Levica, najde pa se še veliko drugih skupin na skrajni desni in skrajni levi. Pa nočem zagovarjati katerekoli skrajnosti. Mislim tudi, da ni radikalnost tista, ki najbolj vleče. Ampak občutek, da nekdo pove direktno, tako, kot je. Zmernejše skupine si pogosto ne upajo tako odkrito (ali vsaj na videz odkrito) nasloviti težav. Je pa tudi v Cerkvi veliko skupin, ki govorijo odkrit, neposreden jezik, pa niso radikalne. In pri njih se tudi zbirajo mladi.
Kako najti pot do konkretnosti, odkritosti, kako sneti rokavice?
Neposrednost, iskrenost. Ne glede na temo, o kateri se pogovarjamo – naj bo splav, etika, spolnost, okolje, revščina –, je treba izpostaviti konkretne težave in konkretne rešitve. Tega manjka. Politična korektnost je tu ovira. Bojimo se koga užaliti. Treba je povedati tako, kot je. Tudi če bo morda kdo užaljen. V nasprotnem primeru, če mečkamo in slepomišimo, smo prizadeti vsi. Jordan Petterson je zgled, ki vleče. Pove neposredno, nalije čistega vina.
Ključna beseda: vzgoja
Pri prijateljih in znancih Peter Merše opaža, da jih v resnici zelo zanimajo dogajanja v družbi, ampak ne vedo, kje se informirati, izobraziti. “Nekaterih vsebin v šoli ni. Lahko jih dobiš v družini ali kaki organizaciji. Ne vedo, kako razumeti prebrano. Nekdo, ki brez predhodnega znanja bere medije, se težko znajde,” ugotavlja.
Pred časom, pripoveduje Peter Merše, je prijateljica predlagala, da bi na mladinski skupini vsak analiziral predsedniškega kandidata, nato pa bi se pogovorili o tem, kdo bi bil odgovorna izbira: “Ugotovili so, da če prebereš program, brez predhodnega znanja, to ni dovolj. Ključna je vzgoja za aktivno državljanstvo in sooblikovanje skupnosti, družbe, da razumeš širšo sliko.”
Preberite še:
Molitev, da bi znali sprejemati drugače misleče
Kako pomembno vlogo imajo tu skavti?
Pomembna je z vidika, da mladostnikom nudimo izkušnjo, ki je ne morejo dobiti nikjer drugje. Gre v prvi vrsti za izkušnjo odgovornosti. Že volčič v petem razredu postane vodnik gruče, kar pomeni, da vodi dejavnost štirih drugih volčičev. V devetem razredu ali prvem letniku skavti postanejo vodniki vodov. To pomeni, da vodijo skupino sedmih mlajših skavtov od 6. razreda do 1. letnika. Organizirajo tedenska srečanja, izlet enkrat na leto, dejavnosti na taborih. Starejši imajo druge projekte. To so stvari, ki jih tako sistematično doživiš redkokje. Zelo močne izkušnje, ki v življenju velikokrat pridejo prav. Od organizacije silvestrovanja do vodenja podjetja.
Preberite še:
Predana skavtinja in prostovoljka: “Neosrečujoče je vse gledati na ravni dobička in izgube”
Kaj pa Cerkev?
Ta zdaj vstopa v leto mladih. Pred časom sem v neki anketi, ki sem jo izpolnjeval kot skavtski voditelj, zasledil misel, da “bi delal z mladimi, a mladih ni”. Marsikdo v Cerkvi ima ta izgovor. Jaz bi rekel, da mladi so, ampak treba je priti tja, kjer so, in delati, oznanjati tam. Pri skavtih imamo v Ljubljani tak naval, da s težkim srcem zavračamo otroke, saj ne moremo imeti neskončno velikih skupin. So pa še druge skupine blizu Cerkve ali znotraj nje, ki jih ne zna izkoristiti dovolj. Tudi Martin Golob je v zadnjem času spravil oznanilo na neke kraje, kjer ga do zdaj ni bilo toliko. V to pa je treba vlagati. V mladinsko pastoralo predvsem veliko časa in energije. Skavtski voditelj za to nameni veliko svojega časa.
Preberite še:
Zgodba Chiare Corbelle je navdihnila najino. In rodila si se ti!
Kako razumete papežev poziv, da se moramo kristjani udejstvovati v politiki?
Kristjani smo soodgovorni za svet, v katerem živimo. Politika je način, kako ta svet upravljamo. Če se ne ukvarjamo s tem, se bodo ukvarjali drugi. Tisti, ki imajo drugačne vrednote od nas ali so jim pomembne druge stvari.
Če želimo ohraniti demokracijo, se moramo angažirati vsaj toliko, da jo ohranimo. Treba se je informirati, iti na volitve in, če ne drugega, izbrati najmanj slabo izbiro, če že nimamo česa drugega na voljo. Vprašati pa se moramo tudi, zakaj nimamo ničesar drugega, kaj bi bilo boljše in kaj me ovira, da bi bil jaz tisti, ki je boljši.
Politike ne razumem zelo ozko v smislu zgolj poslancev, ministrov in predsednika vlade. Ne, politika je tudi, kako so stvari urejene v razredu, lokalnem društvu, krajevni skupnosti … Od tega, kje bosta stala avtobusna postaja ali smetnjak, do tega, kakšna bo državna politika v zvezi z odnosom do migracij. Politika je vse vmes. Politika vedno bo, vprašanje je le, kakšna. Če se iz tega umaknemo, se slepimo, da bomo imeli čiste roke. Pravzaprav pa si jih umijemo na precej pilatovski način.
Preberite še:
Kdo je pravi “dedec”? Moder mož, ki je pripravljen tudi zapustiti udobje svojega “prav”
Pred časom sem na Facebooku videl zelo zanimiv citat: “Državljan, ki pravi, da ga ne zanima politika, je kot človek, ki se utaplja in pravi, da ga ne zanima voda.” Politika je vse okrog nas. Izogniti se ji ne moremo. Če jo bomo dovolj dolgo ignorirali, bo v najslabšem primeru iz demokracije postala diktatura. Potem pa se ji ne bo mogoče več izogniti. Tako razumem papežev poziv. Ne da bi koga priganjal, ampak sooblikovati je treba družbo po vrednotah, ki so nam pomembne.
Iz vaših člankov veje neka svežina. Znate pokukati čez rob vrta ali vrtička, na dogajanja, denimo desnega ali desnosredinskega pola, pogledati tudi (samo)kritično. Kako se opremite za to?
Mene je politika zanimala že od mladih nog. Že kot osnovnošolec sem z očetom gledal večerna poročila. Včasih sem bil jaz tisti, ki jih je prižgal. Za te reči sem se zelo zanimal. Potrebuješ kilometrino, nisem pa ves dan na portalih, spremljajoč novice.
Preberite še:
Kapelica, za katero je Jakob Aljaž želel, da bi imela obliko Panteona
Da lahko kdaj koga pokritiziraš, moraš imeti avtorsko svobodo. Te na Slovenskem marsikateri novinar nima, ker mu ne dovoli uredništvo ali lastniki medija. Na Domovini imamo ta privilegij, da nas financirajo bralci z donacijami, zato nismo odvisni od kakšne stranke ali skupine. Imeti pa je treba tudi hrbtenico. Marsikdo nas kritizira, da smo premlačni, ker nismo goreči podporniki neke konkretne opcije. Trudimo se biti opazovalci in na podlagi tega podati mnenje, ki morda komu tudi ni všeč. Javno smo povedali, katere vrednote so nam pomembne. Na podlagi njih v komentarjih uredništva presojamo dejanja, politike …
Absolutne objektivnosti pa tako ali tako ni. Vsak avtor ima nek pogled na svet, skozi katerega presoja. Ključno je, da presojaš na podlagi vrednot in izkušenj, ne pa na podlagi tega, kdo ti je všeč ali kdo je tvoja intimnejša izbira na volitvah.
Je zdrava pamet, ki jo zagovarjate, dovolj, da vas povabijo tudi v oddajo, kot je Studio City?
Domovina kot medij ali uredništvo je večkrat vabljena, da komentira aktualno dogajanje. Smo uveljavljen medij na konzervativnem polu, hkrati pa nismo radikalni. O Studiu City pa iskreno: povabili so našega urednika Roka Čakša, ki tedaj ni mogel iti. Zato je vprašal mene, ali bi šel. Na ta način sem prišel zraven. Nisem še tako uveljavljen, da bi me mediji množično klicali. Z izjemo Radia Ognjišče, kjer sem gostoval večkrat.
Preberite še:
Deček z Downovim sindromom v sirotišnico? “Svojega malega medvedka ne dam!”
Preberite še:
“Mami, rožni venec je dolgočasen!” Kako se odzvati?
Preberite še:
Manekenka, ki je modno brv zamenjala za posvečeno življenje
