Lahko se v vsakem trenutku, ko se ponuja kakšna sveža, privlačna, pravljična, razburljiva, avanturistična ali kakorkoli že zapeljiva priložnost, odločim in izberemPoročen moški srednjih let, ki večino dneva preživi v družbi sodelavk, torej žensk, je najbrž zanimiv za vprašanje, kako je živeti zvestobo. Ob nedavni objavi fotografije, kjer poziram s svojimi sodelavkami, sem dobil vprašanje, če je velik izziv živeti zvestobo v taki družbi. Hm, če pomislim …, niti ne.
Kako torej sam skrbim za zvestobo svoji ženi, ko sem v družbi čednih, lepo urejenih in prijaznih deklet, s katerimi se dobro razumemo? Zanimivo vprašanje, ki je zelo na mestu predvsem za osebni razmislek o tem, kaj zvestoba sploh je, kje so njene meje in kako vsakodnevno skrbim zanjo.
Preberite še:
Privlači me moški, ki ni moj mož. Kaj naj storim?
Zvestoba je odločitev izpred 18 let
Zvestoba mi pomeni odločitev, ki sem jo sprejel pred 18 leti, na dan, ko je Darja, danes moja žena, postala moje dekle. Moja odločitev tistega dne drži še danes in jo sam jemljem kot eno najpomembnejših nepreklicnih odločitev v svojem življenju. Od takrat je ona neločljivi del mojega življenja, moja najboljša prijateljica, največja zaupnica in v vsakem mojem uspehu ali neuspehu najtrdnejša vidna opora.
Sam imam ta blagoslov, da sem odraščal ob starših, ki sta si bila zvesta. V sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, dokler ju smrt ni ločila. Nikoli nisem opazil, da bi kdo od njiju občudoval koga drugega, da bi si med sabo očitala pomanjkanje kakšne lastnosti, ki sta jo morda opazila pri kakšni drugi osebi. Ker sem odraščal v takem okolju, mi je bila zvestoba logična stvar, nekaj, kar pač je. Tako preprosto. Ko nekoga sprejmeš za svojega stalnega življenjskega sopotnika, to drži.
Preberite še:
Kako po varanju začeti znova
Trud
Spomnim se, da sem kot najstnik nekoč vprašal svojo mamo, kako to, da se pari tako pogosto ločijo. “Ker ljudje ne znajo ničesar več potrpeti,” mi je rekla. Ob razmišljanju o teh maminih besedah sem dojel, da zvestoba ne pomeni samo biti z nekom, ko ti je fino, temveč tudi takrat, ko ti gre morda na živce ali ko ima nekdo slab dan. Pomeni potruditi se za nekoga, čeprav je tudi težko. Saj službe tudi ne pustiš zaradi ene težke besede ali slabega dne, kajne?
Ko je moški v sproščenem poslovnem okolju v ženski družbi, lahko na videz nepomembni pogovori hitro pridejo do subtilnega izražanja medsebojne privlačnosti, kar je lahko na eni ali drugi strani napačno razumljeno kot povabilo k zbliževanju, miselnemu ali telesnemu. Nedolžne šale ali prikrito flirtanje, kje je meja?
Preberite še:
Od poroke prek varanja in hladnosti do trdnega zakona
Ženo ves čas “nosim” s sabo
Kako torej zvestobo živim v službi, v ženski družbi, kjer pogovori ne tečejo samo o poslu, temveč med sabo delimo tudi svoj domači vsakdan? Jaz svojo ženo Darjo ves čas “nosim” s sabo. Ko sva fizično daleč narazen, je z mano v mojih mislih in besedah. Pogosto jo vključujem v naše medsebojne pogovore in tako je skoraj tako, kot bi bila z mano prisotna tudi fizično.
S tem skrbim, da se sam zavedam njene prisotnosti, kot tudi dekleta, s katerimi preživim dobršen del dneva. Ob tem čutim spoštovanje mojih sodelavk do najinega zakona. Ko je moja žena pred kratkim obiskala našo pisarno, se je zdelo, kot da se z dekleti že dolgo poznajo.
Preberite še:
Ali po poroki lahko ohranjamo prijateljstva z nasprotnim spolom?
Neverjetno dobra stvar pri zvestobi je, da imam vedno odločitev povsem v svojih rokah. Odločitev, da vsak dan rečem “da” ljubezni in spoštovanju ali vsaj trudu zanju. Lahko se vsak dan znova odločim in izberem svojo ženo. Lahko se v vsakem trenutku, ko se ponuja kakšna sveža, privlačna, pravljična, razburljiva, avanturistična ali kakorkoli že zapeljiva priložnost, odločim in izberem. Lahko se odločim, da v svoj zakon vnesem nekaj svežine, privlačnosti, pravljičnosti, razburljivosti, avanturizma ali zapeljivosti.
Je zvestobo torej težko živeti? Odvisno. Če prevzemam odgovornost za svoj del prispevka k dobremu zakonu in se tega trudim tudi dobro izpolnjevati, sem naredil že pol dela. Druga polovica pa je precej odvisna od tega, kako dobro sem sam opravil prvi del, kajne?
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Preberite še:
Kaj sva? Prijatelja, par, sostanovalca, intimna prijatelja, …?
Preberite še:
Film o Francu Ksaverju Mešku – premiera kar pri vas doma
Preberite še:
“Da znamo reči ne, smo odgovorni sami. Razen če imamo res dobrega šefa”
