Raziskava je pokazala, da se je pred nevarnostjo pandemije 68 odstotkov svetovnega prebivalstva zateklo k molitviNestanovitnost je stalnica v življenju. Čeprav te stvarnosti kdaj nočemo sprejeti, se v primeru hude bolezni, izgube bližnjega ali virusa, kakršen nam grozi danes, resnica razodene v večji luči. Preplavijo nas čustva in po zdravem nagonu začnemo iskati nekaj stanovitnega.
V raziskavi, v kateri so uporabili podatke o iskanju na Googlu iz 95 držav, ki imajo dostop do interneta, je profesorica Jeanet Sinding Bentzen z Univerze v Kopenhagnu odkrila povečanje števila ogledov s ključnimi besedami “molitev zaradi koronavirusa” in ugotovila, da gre za globalni pojav.
Preberite še:
Koronavirus in sveti Rok, h kateremu se zatekamo v času epidemij
Povečano iskanje na vseh celinah
Pregled iskanih vsebin na Googlu odraža zanimanje ljudi v realnem času. Marca 2020, ko je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo, je iskanje molitve doseglo najvišje številke doslej in pokazalo na znatno povečanje tudi glede na najpomembnejše verske praznike v letu, kot so božič, velika noč ali ramadan.
Iskanje se je povečalo v večini regij, tudi v najbolj sekulariziranih regijah severne Evrope, kjer je pred virusom molitve iskalo le malo ljudi. Zanimanje se je porodilo na vseh celinah, med vsemi religijami, v vseh družbenih skupinah in v vseh izobrazbenih strukturah.
Absolutno gledano so se iskalci molitve najbolj pomnožili v Južni Ameriki in Afriki, ki sodita med najbolj verne regije na svetu. Povečini je šlo za kristjane. Pri tem je treba upoštevati, da beleženje podatkov ni popolnoma celostno, ker ne vključuje starejšega dela prebivalstva, med katerimi jih mnogo ne uporablja interneta.
Preberite še:
Ne obupujte. Vse bo minilo, tudi pandemija koronavirusa
Mir in tolažba
Vsekakor drži, da je povečanje očitno in študija govori o tem, da “ni šlo zgolj za nadomestek maš in drugih obredov v cerkvah, ki so morale zaradi virusa zapreti svoja vrata. Povečanje se je zgodilo zaradi intenzivnejšega povpraševanja po veri: molitev pomaga, da se soočimo z nevarnostjo.”
Težki trenutki, kakršne svet preživlja danes, v ljudeh prebudijo zavest. Močna izkustva lahko odpirajo misli in srca Bogu v iskanju notranjega miru, tolažbe in razlage. Rezultati raziskave kažejo, da veliko ljudi po vsem svetu moli in išče Božjo bližino.
Več kot polovica celotnega svetovnega prebivalstva je molila za to, da bi nevarnost koronavirusa minila. Vera pri tem ni zgolj opora, ampak ponuja nov pogled na življenjske izkušnje, saj gleda onkraj tukaj in zdaj, da bi našla višji cilj. Vera deluje kakor ščit, ki nas varuje v kriznih časih.
Preberite še:
10 papeževih napotkov, da bomo ozdravljeni virusa, ki je bolj škodljiv kot koronavirus
Maše še bolj blizu
S krščanske perspektive je osnova vere človeška ranljivost in v njej velika moč. Sam Bog je v Kristusu nase vzel trpljenje, zapuščenost in celo smrt. Ničesar ne moremo preizkusiti, česar še ni preizkusil On iz ljubezni, ki daje življenje za svoje prijatelje. V veri je velika moč tolažbe, ki nas na poseben način povezuje z ljubljenimi osebami v trenutkih trpljenja in bolečine.
Hkrati ima vera pozitivne učinke na telesno in duhovno zdravje ljudi. V karanteni so njeni viri dosegli množice. Prenosi svetih maš v živo, virtualna premišljevanja o veri in druge z njo povezane dejavnosti so povzročile, da je Cerkev nehala biti zgolj nedeljska dejavnost in je postala vsakodnevna dejavnost ljudem, ki so pred pandemijo običajno rekli: “Preveč dela imam ali nisem imel/a časa.”
Preberite še:
Katoliški zdravnik in njegovih pet lekcij koronavirusa
Kriza je očitno utrdila vlogo vere po vsem svetu, in to daljnoročno. Čeprav se je povečanje zanimanja za vero zgodilo v določenem trenutku, se po koncu določene tragedije ostanek še leta prenaša na prihodnje generacije, kakor se je zgodilo po drugi svetovni vojni ali naravnih nesrečah.
Pojav tragedije prebudi zavest, ki posreduje globlji smisel za Boga. To je vabilo, da raziščete svoj notranji svet, se sami s seboj tesneje povežete in odkrijete ves svoj potencial; da pomagate drugim in življenje objamete z več upanja. Čas bo pokazal, če se bo enako zgodilo tudi s krizo zaradi covida 19.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
Kako sporočiti slabo novico ljubljeni osebi?
Preberite še:
4 stavki o Jezusu, ki jih ne bi smeli govoriti otrokom
Preberite še:
Festival Ritem srca 2020 izzvenel v posebni obliki
