V varuškinem srcu so bila načela, zaradi katerih je postala priča prav posebnega srečanjaDel duhovne poti, ki jo je prehodil mladi Carlo Acutis, ki ga je papež Frančišek pred kratkim razglasil za blaženega, je zaznamovala prisotnost osebe, ki ga je vodila pri prvih korakih spoznavanja vere.
V kratkem obdobju, ki ga je Carlo preživel z družino v Londonu, preden se je preselil v Milano, se je v njegovem življenju pojavila varuška Beata in ga spremljala v zgodnjih otroških letih. Bila je katoličanka in zelo predana svetemu Janezu Pavlu II.
Preberite še:
“Prvič v zgodovini lahko vidimo svetnika, oblečenega v jeans in superge”
Prva, ki mu je govorila o Bogu
Kot je v več intervjujih povedala Carlova mama Antonia, “je bila Beata ena prvih, ki je Carlu govorila o Bogu”. Pravzaprav ga je približala Cerkvi, saj niti Antonia niti njen mož nista bila preveč verna. Fant je vero odkril zahvaljujoč ljubezni, ki jo je prejel od varuške, skupaj z majhnimi koščki nebes, ki mu jih je prinašala.
Koliko ljudi se v našem življenju pojavi kot angeli na zemlji, ki nam pomagajo najti pravo pot?
V srcu te dobre varuške so bila nekatera načela, ki bi jih Carlo najverjetneje sprejel v vsakem primeru, a ga je s tem, ko je po teh načelih tudi živela, naučila še veliko več. Koliko resnice je v tem, da “ko damo, prejmemo več”, zlasti pri otrocih, ki nas kot majhni učitelji učijo velikih stvari!
Preberite še:
Brazilski deček ozdravel na priprošnjo blaženega Carla Acutisa
Otroško srce so plodna tla
Otroci imajo ta potencial. Nanje dogajanje v svetu vpliva manj, uživajo posebno svobodo in niso tako vklenjeni v različne stvari kot odrasli. Odprti so za vsrkavanje vseh informacij, ki jim jih posredujemo. Ne skrbi jih za jutri, zato živijo zelo pristno in jim je vseeno, kaj bodo rekli drugi.
Zaradi njihove preprostosti so pristni, spontani, nedolžni, a prav zaradi tega neverjetno modri.
Duhovnost je za otroke nekaj naravnega. Od malih nog čutijo povezanost z drugimi živimi bitji. Nič ni nemogoče. Brez težav verjamejo stvarem, ki jih ne vidijo. Bog jih zanima, o Njem imajo veliko vprašanj, ob obrokih se mu radi zahvaljujejo za hrano in se sprašujejo, ali bo njihov hišni ljubljenček odšel v nebesa.
To ne pomeni, da vse poglobljeno razumejo ali da so teologi, a njihov pogled je čist, njihova srca pa plodna tla, ki čakajo, da bodo posejana s pravimi vrednotami. Otroci živijo z vso energijo življenja in vera je zanje glavni zagon, da bodo srečni in polni namena.
Preberite še:
5 pričevanj o blaženem najstniku, ki se bodo dotaknila vašega srca
Kljub svojemu le 15-letnemu življenju je Carlo s to močjo doživel veliko več kot odrasla oseba. Sveta maša zanj ni bila le še ena točka na nedeljskem seznamu opravil, ampak je sčasoma postala središče njegovega življenja, okoli katerega so se vrtele vse druge stvari. To je znak zelo močne duhovne osnove.
Njegova varuška Beata je z molitvami, pogovori in drugimi dejavnostmi v Carlovo srce sejala tista semena vere, ki so se sčasoma ukoreninila in obrodila številne sadove. Sadove, ki se bodo v teh letih gotovo še množili.
Biti varuška je veliko več kot paziti na otroke. Z materinskim srcem lahko resnično lahko naredijo razliko. Otrokom lahko podajo dodano vrednost. Pesem, hrano, izkušnjo vere, novo igro. Vsi tisti, ki so imeli dobro varuško, se spomnijo nečesa posebnega o njej, in tiste, ki so bili varuške, se spomnijo veliko življenjskih lekcij, ki so jih delile z otroki.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
Preberite še:
“Ko nismo v dobri koži, se do bližnjih obnašamo podobno, kot nezavedno ravnamo s seboj”
Preberite še:
Kako nas lahko vsakdanja opravila privedejo do svetniškega življenja
Preberite še:
Kako sprejeti obdobje, ko ne morete več imeti otrok
