Gaetana Tolomeo se je rodila v Catanzaru v italijanski pokrajini Kalabriji na veliki petek, 10. aprila 1936. Domači župnik Teodoro Diaco ji je zakrament svetega krsta podelil 12. julija 1936 v župnijski cerkvi Rožnovenske Matere Božje.
To je bilo preroško znamenje, saj je mala Gaetana že v rosni starosti svoje življenje posvetila molitvi in je vse do smrti v rokah ves čas držala rožni venec. Ko je odraščala, so jo ljudje poznali po vzdevku Nuccia.
Preberite še:
Kako nas lahko vsakdanja opravila privedejo do svetniškega življenja
Huda bolezen
Nuccia je bolehala za kronično paralizo, ki ji je iznakazila ude, prizadela pa jo je že v otroških letih. Ovirala je njeno rast in ji povzročila invalidnost. Starši so jo vodili k domačim zdravnikom, vendar ti deklici niso mogli pomagati.
Imeli so tudi bolehnega sina, Giuliana, ki se je rodil 30. oktobra 1940. Umrl je enkrat leta 1944, tako da je družina ob otrocih, kot sta bila Nuccia in Giuliano, veliko pretrpela. Tudi po Giulianovi smrti prihodnost z 8-letno Nuccio, katere zdravstveno stanje se je iz dneva v dan slabšalo, ni bila ravno svetla.
Brez primerne pomoči v neposredni okolici so Nuccio poslali k teti v Cuneo, kjer naj bi prejela zdravniško nego. Toda tudi tamkajšnji zdravniki ji niso znali pomagati in kmalu se je vrnila domov. Ko je čas mineval, se je Nuccino stanje slabšalo in nenadoma je bila priklenjena na posteljo ali stol.
Preberite še:
Otrok na invalidskem vozičku revnim vrstnikom podarja kolesa
Ni se smilila sama sebi
Toda Nuccia se je ves čas zanašala na moč Svetega Duha in si prizadevala, da se nikoli ne bi smilila sama sebi. Namesto tega je raje sprejela svojo bolezen in trpljenje, ki jo je spremljalo, kot način, s katerim se je poskušala dotakniti tistih, ki so živeli grešno.
Kmalu so k njej začeli zahajati romarji in jo prositi za nasvet. Med njimi so bili tudi duhovniki, redovnice in laiki – vsi so hrepeneli po besedah modrosti invalidne žene, ki je zaključila štiri razrede osnovne šole. Tudi oni so morali začutiti navzočnost Svetega Duha, ko so se ji približali.
Preberite še:
Kako vam Marija lahko pomaga prestajati vsako trpljenje
Nuccia je svojo bolezen razumela kot način sodelovanja pri Jezusovem trpljenju. O tem govori v svojih duhovnih spisih. Ljudje, ki so prihajali k njej, so opazili, da v rokah vedno zvesto drži rožni venec. Poleg tega se je tako pogosto, kot je bilo to le mogoče, udeleževala evharističnega češčenja. In uspelo ji je postati članica Katoliške akcije, ki je bila ustanovljena v 19. stoletju kot odgovor na antikatolicizem.
Radijski misijon
Leta 1994 je Nuccia začela gostovati na krajevni radijski postaji Radio Maria. Njen prvotni cilj je bil širjenje evangeljskega oznanila vsem trpečim, s katerimi se je lahko poistovetila – odvisnikom od drog, prostitutkam in pomoči potrebnim, predvsem družinam, ki so se znašle v gmotni stiski.
Njena oddaja je postala izredno priljubljena. Sodelovati je začela tudi pri oddali “Il Fratello”, med katero so se oglašali ljudje z najrazličnejšimi težavami, in Nuccia je odgovarjala na njihova vprašanja. Voditelj oddaje, Federico Quaglini, ji je postavljal duhovna vprašanja. Nuccia, ki je globoko častila svetega p. Pija, je nanje odgovarjala.
Gaetana Tolomeo je umrla 24. januarja 1997 v starosti 60 let. Naslednje jutro so na Radiu Maria oznanili njeno smrt več tisočim poslušalcem. Tema tistega dne sta bila žalost zaradi njene izgube in radost nad njenim življenjem.
Leta 1995 je Nuccia svojim poslušalcem posredovala naslednje velikonočno sporočilo:
… V svojem neskončnem usmiljenju in modrosti mi je Gospod namenil šibko telo, kot zmagoslavje moči svoje ljubezni … Častim in blagoslavljam Gospoda zaradi njegovega križa, s katerim me zaljša, kajti takrat, ko križa moje telo, križa tudi moje misli, moja čustva, moje želje, in celo mojo voljo, da bi postala njegov voljni dom, njegovo zadovoljstvo, njegov živi tabernakelj. Zahvaljujoč Kristusovemu križu lahko danes skupaj z apostolom Pavlom vzkliknem: “Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni.”
Gaetani Nucci Tolomeo so bile 6. aprila 2019 priznane junaške kreposti. Trenutno ima naziv častitljiva, priznan pa je bil tudi čudež na njeno priprošnjo. Kmalu bo znan datum njene beatifikacije.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
“Ko nismo v dobri koži, se do bližnjih obnašamo podobno, kot nezavedno ravnamo s seboj”
Preberite še:
Kako sprejeti obdobje, ko ne morete več imeti otrok
Preberite še:
“Koronavirus je obstajal že v Kristusovem času” Zakaj pa?
