Delo od doma, ki je v teh časih za veliko ljudi stalnica, je marsikomu dalo priložnost, da v svoje vsakdanje življenje vključi nekaj pozitivnih navad, ki jih je morda želel vključiti že leta, pa do zdaj ni bilo prave priložnosti in motivacije.
Za kar nekaj navad upam, da jih bom uspel ohraniti tudi po koncu tega posebnega obdobja. Če jih vi še niste vključili v vaš vsakdan, je morda čas, da zdaj o tem razmislite.
Pogovor s sosedi in mimoidočimi
Tempo našega vsakdana je bil v običajnih okoliščinah za marsikoga že prav neusmiljen. Sosedu je marsikdo samo zaklical v pozdrav, potem pa je odhitel po opravkih ali pa je naprej kosil travo.
V tem času sem se večkrat zalotil, da postajam veliko bolj prijazen in družaben sosed. Pogovor čez ograjo ali z mimoidočim, ki se sprehaja s psom, je bil prej bolj izjema kot pravilo. Zdaj pa opažam, da je tudi naša soseska postala bolj “sosedska”, čutimo, da postajamo skupnost, poznamo drug drugega in ne živimo samo drug mimo drugega.
Samo pomislite, kako prijetno je lahko živeti v okolju, kjer se ljudje dobro razumemo, in ko bo vsega tega konec, bomo drug z drugim lahko preživljali še več kvalitetnega časa.
Preberite še:
5 pozitivnih “korona” sprememb, ki bi jih morali ohraniti tudi po koncu epidemije
Fizična aktivnost
Gibanje je koristno, o tem ni dvoma, toda številni si za to preredko vzamejo čas. V obdobju epidemije pa je marsikdo začel redno vaditi, na primer redno hoditi na sprehod ali teči. Vsekakor je fizična aktivnost navada, ki jo moramo nujno ohranjati, ne glede na vreme in epidemije.
Ohranjanje stika s starimi prijatelji
Dokler smo še imeli možnost, da drug drugega obiščemo – marsikje zaradi različnih ukrepov zdaj to ni mogoče – smo s tem pogosto tudi odlašali. Vedeli smo namreč, če se ne bomo uspeli dobiti jutri na kavi, bomo pa poskusili naslednji teden ali pa potem še naslednji. Potem pa se zgodi, da se tedni spremenijo v mesece ali celo leta. Znano?
No, v času karantene so vse bolj priljubljeni postali video klici. Ljudje so vedeli, da se drugače ne bodo videli, prek video klica pa smo vsi tudi bolj prilagodljivi. Seveda ni isto, kot če bi klepetali v živo, a vseeno bolje kot nič.
Izgovorov, da ne bi ohranjali stika s prijatelji, tako ni.
Preberite še:
“Če kristjani prinašamo upanje s takimi neumnostmi, kot so buče, gre res že vse v maloro”
Pisanje dnevnika
Tudi če se vam zdi, da so dnevi enaki, in niti ne veste, kaj bi napisali, je pisanje dnevnika zelo koristna aktivnost, ki jo boste čez nekaj let še kako cenili. Lahko je le nekaj stavkov, kratka anekdota. Zapisujte, zapisujte. In nastala bo prav posebna knjiga, ki jo bodo lahko brali tudi vaši vnuki.
Hvaležnost
Rdeča nit vseh zgoraj zapisanih navad je osredotočenost na hvaležnost. Hvaležnost za ljudi v mojem življenju, za dobro zdravje in za vsakodnevne blagoslove, ki so pogosto neopaženi.
Vadba hvaležnosti je sama po sebi navada, ki zahteva veliko vaje. Še posebej takrat, ko je življenje zapleteno in težko.
S tem ko prepoznavamo in se zahvaljujemo Bogu za njegove darove med preizkušnjami, svoje misli iz pritoževanja, stresa in negativnosti preusmerimo v prepoznavanje upanja in veselja.
Z zavestno hvaležnostjo bomo našli večji pomen v morebitni vsakodnevni monotonosti in globlji mir v naših srcih. Skriti blagoslov pa je ta, da imamo (skoraj) vsi dovolj časa, da začnemo to navado razvijati že zdaj.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.
Preberite še:
Pismo 107-letnice o boju s covidom 19, ki bi ga moral prebrati vsak
Preberite še:
Moja izkušnja s covidom 19: Imela sem slabo vest, ker sem zbolela
Preberite še:
Življenje brez nog in z eno roko: “Nikoli me niso zavijali v vato”
