Eden od mnogih prispevkov Cerkve človeštvu, ki so za mnoge še vedno nepoznaniPrvo psihiatrično bolnišnico na svetu je ustanovil duhovnik. Se čudite?
Bilo je v petek, 24. februarja 1409. Duhovnik Juan Gilabert Jofré je zapuščal samostan Praça da Mercê v španski Valenciji. Na poti do katedrale, v bližini cerkve svete Katarine, je zagledal skupino mladih, ki so se posmehovali nekemu moškemu in ga pretepali. Vriskajoč so ga klicali: “Norec, norec.”
Jasno je bilo, da gre za moškega z duševnimi motnjami. Duhovnik je pogumno pregnal napadalce, zaščitil reveža in ga odpeljal v dom mercedarijev. Duhovnik Jofré je bil namreč duhovnik mercedarij, torej iz reda Marije, matere usmiljenja, v katerega je vstopil leta 1370.
Preberite še:
“Tudi mi smo lahko s svojim obnašanjem za nekoga vir stresa”
Mercedariji in Mati usmiljenja
Red redovnikov mercedarijev je bil ustanovljen 10. avgusta 1218 v Barceloni. Poleg tradicionalnih zaobljub uboštva, čistosti in pokorščine so njeni člani napravili še četrto zaobljubo: svoje življenje so popolnoma posvetili osvobajanju sužnjev do te mere, da so v nekaterih primerih celo zamenjali mesta z ujetniki, da ti zaradi groženj ne bi sprejeli druge vere – ali če red ni imel dovolj denarja, da bi kupil njihovo svobodo.
Eden najbolj znanih mercedarijev je sveti Peter Nolasko. Bil je velik osvoboditelj kristjanov, ki so jih Mavri ugrabili in jih kot sužnje odpeljali v Severno Afriko. Svetnik je celo prodal svoje premoženje za organizacijo reševalnih odprav. Ko mu je zmanjkalo sredstev, je začel prositi za miloščino in prispevke. Ko mu je zmanjkalo tudi teh, je sveti Peter Nolasko prosil Boga za čudež. Tako se mu je prikazala Marija, ki mu je naročila, naj ustanovi kongregacijo, namenjeno reševanju sužnjev. Od tod izvira red usmiljenih in pobožnost do Matere usmiljenja.
Beseda usmiljenje dejansko pomeni usluga, pomoč.
Preberite še:
Kaj sploh je usmiljenje? In kaj ima s tem Bog?
Psihiatrična bolnišnica
Prav v domu mercedarijev je duhovnik Jofré nastanil reveža, ki so ga zaradi njegovih motenj pretepli.
Od takrat naprej je Jofré začel ne samo spodbujati dobrodelnost, temveč se tudi zavzemati za ustanovitev posebne bolnišnice, namenjene duševnim bolnikom.
Ko je papež Benedikt XIII. izvedel za pobudo, je 16. maja 1410 dovolil ustanovitev bolnišnice in jo posvetil nedolžnim mučencem.
1. junija 1410 je bila ustanovljena Bolnišnica nedolžnih, ki je sprejemala duševno bolne, revne in zapuščene otroke. Bolnišnična kapela je bila posvečena Naši Gospe zapuščenih. Ta prva bolnišnica na svetu, ki je nudila zdravljenje in nastanitev duševno bolnim, je pozneje postala Univerzitetna bolnišnica v Valenciji.
Duhovnik Jofré je nekaj časa preživel kot misijonar v družbi svetega Vicenta Ferrerja. Kmalu po vrnitvi v samostan mercedarijev, 18. maja 1417, je umrl. Leta 1585 so analizirali njegovo truplo in ugotovili, da je nestrohnjeno.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila brazilska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
Preberite še:
Lepote rimskih katakomb, ki razkrivajo marsikaj
Preberite še:
Od nogometaša, ki so ga bogato plačali, do krščanskega raperja
Preberite še:
“Najpomembneje je, da vedno najdem čas za moža, pogovor in skupno molitev”
