Na predzadnjo nedeljo bogoslužnega leta obhajamo tudi svetovni dan ubogih in začenjamo teden zaporov. Naj bo to bogoslužje tako priložnost, da se spomnimo vseh ljudi v stiski.
Robert Friškovec zaporniški vikar je ob tem zapisal, da je namen tedna zaporov ta, da bi se kristjani v večji meri zavedali potreb vseh, ki se jih dotika beseda zapor. Naslov letošnjega tedna zaporov je Združeni v zapori. “Zaprte osebe vedo vse o zaporu, ki je precej bolj neusmiljena izkušnja kot ‘ostati doma’, ki so jo številni izkusili med virusno pandemijo/epidemijo. Vendar so se zunaj zaporskih zidov ljudje vseh starosti morali naučiti, kako se prebijati skozi negotovost, mnogi so občutili strah, zbeganost in pomanjkanje nadzora. Naj nas letošnji teden zaporov med seboj poveže v molitvi in skrbi za vse brate in sestre, ki v sebi doživljajo zapor in težo življenja v različnih dimenzijah. “
Ker so se ukrepi zaradi epidemije še zaostrili, bomo morali počakati še kar nekaj časa, preden bomo spet lahko sedli v cerkvene klopi. Do takrat pa se lahko udeležujemo prenosov svetih maš na spletu, radiu ali televiziji.
Preberite še:
Nova navodila škofov: k obhajilu in spovedi le po predhodnem dogovoru
Na Aletei ste lahko tudi danes spremljali sveto mašo iz župnije Grosuplje.
Talente moramo razvijati in z njimi hvaliti Boga
V današnjem evangeliju smo lahko slišali znano priliko o talentih.
Poleg evangelijskega odlomka je župnik iz Grosuplja Martin Golob predstavil še eno zgodbo. Zgodbo o kralju in štirih sinovih. Kralj, ki je bil že nekoliko v letih se je odločil, da gre za daljši čas na duhovne vaje. Pred odhodom je dal vsakemu sinu eno zrno pšenice. Najstarejši sin ga je zavil v folijo in vsak dan opazoval. Drugi sin ga je dal v leseno škatlo in pospravil, tretji ga je zavrgel, najmlajši pa je tuhtal, kaj naj z njim naredi.
Ko se je kralj čez nekaj let vrnil je sinove povprašal o zrnu, ki jim ga je dal. Starejša dva sta mu ga z veseljem pokazala, skrbno spravljenega. Tretji sin mu je priznal, da je zrno zavrgel, a je šel po novega v shrambo. Četrti sin pa je dejal, da mu zrna ne more pokazati, saj ga je posadil. Povabil je očeta, da pogleda skozi okno, kjer se je razprostiralo veliko polje pšenice.
Oče je bil ganjen nad dejanjem najmlajšega sina, zato se je odločil, da bo on tisti, ki dobi njegovo krono. Dejal mu je, da je le on primeren za kralja, saj je iz enega zrna naredil nekaj, ne le zase, ampak tudi za druge.
“To so talenti. Talenti so za to, da z njimi delamo, da z njimi trgujemo. Zastonj smo jih dobili, namenjeni pa so za naše bližnje,” je pojasnil Martin in dodal, da s talenti sicer tudi sami rastemo, a so ti namenjeni predvsem za druge. Kot primer je izpostavil pevca, ki ne poje le zase, ampak poje za ljudi, za to, da jih dviga.
Nevarnosti talentov
Obstajata pa tudi dve nevarnosti talentov.
Prvi je lenoba. “Lenoba je vseh grdob grdoba in zaradi lenobe mnoge darove zakopljemo,” je dejal Martin. Pogosto zakopljemo dar vere, pa tudi številne druge darove.
Druga nevarnost pa je napuh. Ko z darovi ki jih imamo postanemo komolčarski in ciljamo le na čast, slavo in bogastvo.
“Za talent, ki ga imaš se najprej zahvali tistemu, od katerega si ga dobil. Zahvali se za ta dar in talent uporabljaj za druge. Da boš druge dvigal, razveseljeval, tolažil spodbujal ali pa kaj novega odkril, izumil. Talent je nenazadnje tudi za to, da z njim kažemo na velika Božja dela. S talentom hvalimo Boga.”
Ob tem je Martin spomnil še, da ni človeka, ki ne bi imel talenta. “Uporabljajte ga, bodite ponosni nanj in ne primerjajte se z drugimi, ki imajo druge. Bog ve, zakaj imate takšen talent, kot ga imate. Zato z njim dvigajte, vzpodbujajte in hvalite Boga.”
