“Bolečino sprejmeš ali pa je ne sprejmeš. In ko se odločiš, da jo sprejmeš in objameš, ugotoviš, da je pravzaprav darilo. Moj mož je izbral slednje,” pripoveduje 38-letna Lucía Capapé, filologinja, učiteljica in mati petih otrok, starih od 6 do 15 let.
Njenemu možu 40-letnemu Miguelu Pérezu, sicer industrijskemu inženirju in ravnatelju šole v Sevilli, so pred dvema letoma diagnosticirali amiotrofično lateralno sklerozo (ALS). Gre za nevrološko bolezen, pri kateri mišice slabijo in usihajo. Bolniki imajo težave s požiranjem hrane, govorjenjem, hojo in dihanjem. Zdravila ni.
Kljub slabim napovedim je Miguel tako močno objel in sprejel svoj križ, da je postal v navdih vsem, ki ga obkrožajo.
Na življenje gledajo z druge perspektive
“Hvaležen sem za vero, ki nas spodbuja, da na to situacijo pogledamo z Božjimi očmi. Ničesar nismo storili, da bi si zaslužili to darilo, ki nam omogoča, da na življenje gledamo z druge perspektive in nam nedvomno prinaša resnično in globoko srečo,” je Miguel zapisal na Instagramu, kjer družina s sledilci deli njihov vsakdan.
https://www.instagram.com/p/CG0lmt6D4QA/?utm_source=ig_web_copy_link
To so besede, ki verjetno marsikoga šokirajo. Ta družina je darilo za vse, ki jo poznajo. So družina, ki je sprejela bolečino in si dovolila, da jo objame Bog, pa tudi drugi sorodniki in prijatelji.
“Hvala za vse ljudi, ki nas spremljajo na tej poti in s katerimi z roko v roki potujemo proti cilju, ki so nebesa.”
Preberite še:
Po hudi nesreči v otroštvu: Treba je spremeniti perspektivo, pogled na problem
Stanje se slabša
Po manj kot dveh letih bolezni Miguel ne more več hoditi. Izgubil je glas. Komunicira s pomočjo aplikacije, ki z glasom sporoča njegove misli. Ne more se več smejati s tistim nalezljivim smehom, s katerim je okužil vse okrog sebe. Toda družina kljub temu raste v empatiji in razvija komunikacijo, ki je veliko bolj intenzivna.
“Iz dneva v dan se soočamo z različnimi situacijami, v katerih se učimo prepoznavati poglede, kretnje, znake, nasmehe, vzdihe.”
https://www.instagram.com/p/CFXku-8D2ST/?utm_source=ig_web_copy_link
Ko pridejo trenutki nemoči
Lucia ostrine bolezni ne skriva. Pridejo namreč tudi trenutki, ko moč izgine, ko tečejo solze in ko vsak išče tolažbo.
Svojemu možu je med drugim zapisala naslednje besede:
“Občudujem te. Vedno sem te in vedno te bom občudovala. Pred tabo lahko le snamem klobuk, čeprav trpim, ko s teboj delim to pot.”
Miguel je neverjetno pozitivna oseba. Prepričan je, da smo tu le na poti k drugemu življenju in od nas samih je odvisno, ali bomo osvojili nebesa ali ne. Od nekdaj je imel neverjeten občutek za pravičnost.
Vedno je rad poudaril tudi, da moramo zaupati v Boga, delati tako, kot nas on prosi, in dobili bomo tisto, kar potrebujemo.
Preberite še:
Sara Ahlin Doljak: Zaradi bolezni ne more govoriti, a je še vedno uspešna odvetnica
https://www.instagram.com/p/CE9xYfAD_RW/?utm_source=ig_web_copy_link
Hvaležni in mirni
Družina Pérez Capapé se je morala kmalu po diagnozi soočiti z velikimi spremembami. Zdaj namreč Miguel ni več tisti, ki organizira najrazličnejše prostočasne dejavnosti, v katerih so otroci tako uživali. Namesto tega zdaj družini prinaša mir.
Septembra sta Miguel in Lucia z zasebno mašo v svoji dnevni sobi praznovala 15. obletnico poroke. Znova sta lahko podoživela svojo skupaj prehojeno pot. Kot par, ki je postal eno, v bolezni in zdravju, v Kristusu.
“Poskušala sem se bolj osredotočiti na to, za kaj sem hvaležna in ne toliko na moje prošnje, saj On ve bolje od nas, kaj nosimo v glavi in srcu,” je takrat zapisala Lucia.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.
Preberite še:
Športnik z multiplo sklerozo: “Ne predstavljam si življenja brez plezanja.”
Preberite še:
“Želim, da bo hči lahko rekla: Moj oče je imel težko obdobje, ampak ga je premagal zaradi mene”
Preberite še:
Mama petih otrok, trije od njih imajo redko bolezen. “Otroke prejmemo, ne pa izbiramo”
