Z odraščanjem v otroku vedno bolj raste tudi želja po neodvisnosti in po samostojnem odkrivanju novih stvari. Včasih je težko vedeti, kje točno postaviti mejo, toda po drugi strani moramo paziti, da ne poskušamo zavirati otrokove neodvisnosti, saj se posledično ne bo nikoli naučil presoditi tveganja, izpostavlja klinična psihologinja Angharad Rudkin v knjigi Kaj razmišlja moj otrok?.
Preberite še:
Ko otrok izreče najbolj boleče besede: “Sovražim te!”
Meja med varnostjo in samostojnostjo
Poglejmo primer. Hči vas pride prosit, če bi lahko šla s prijatelji v kino.
Če je vaš odgovor ne, lahko zelo hitro sledi stavek: “Nikoli mi ničesar ne dovoliš!” Kot mama ali oče pa razmišljate o tem, da otroka želite le zavarovati, saj vam je njegova varnost na prvem mestu.
Toda preden je vaš odgovor dokončen, premislite naslednje:
- Odgovorite si na vprašanje, zakaj je vaš odgovor “ne”. Naj vaše odločitve temeljijo na tem, kar veste, in ne na tem, česar se bojite. Če je vaš “ne” refleksni odziv na otrokove prošnje, potem je čas, da premislite o tem, da bi otroku dali nekoliko več svobode.
- Bodite jasni glede mej. Povejte otroku, da si želite, da bi se imel lepo, vendar da se morajo s skupnim odhodom v kino strinjati vsi starši otrok.
- Pojasnite svojo odločitev. Naj se pojasnilo ne glasi: Ne, zato ker sem jaz tako rekel ali rekla. Za otrokov čustveni in socialni razvoj bo koristno, če boste navedli razloge za svoj “ne”, če se boste zanj odločili.
Preberite še:
“Družinsko življenje s tremi pubertetniki je svojevrstna preizkušnja, vedno polna izzivov”
Ne bodite helikopterski starši
Za konec še beseda o t. i. helikopterskih starših. Morda ste za ta izraz že slišali, v vsakem primeru pa bi se morali temu izogibati. Gre namreč za starše, ki ves čas bedijo nad otrokom. Bolj, kot je to potrebno.
Če bo vas ves čas nekaj skrbelo in boste želeli imeti otroka ves čas pod nadzorom, mu boste s tem sporočali, da je nesposoben in da je na svetu veliko skrb vzbujajočih stvari. Posledično bo tudi sam postal prestrašen, kar bo spet privedlo do točke, ki smo jo omenili že v uvodu – zavirali bomo njegovo neodvisnost.
Da bi bili bolj mirni vi in vaš otrok, je pomembna tudi komunikacija. Pogovor in medsebojno zaupanje sta dve sestavini, ki vodita v zdrav odnos, v katerem so potem tudi odločitve, kot je zgoraj omenjena, lažje.
Preberite še:
5 načel pozitivne komunikacije z vašim otrokom
Preberite še:
Kdaj veste, ali je vaš otrok pripravljen biti sam doma
Preberite še:
Nasveti za boljšo komunikacijo z najstnikom
