“Za reševanje situacije sta nujno potrebna zaupanje in osebna odgovornost”Socialna izolacija, manj gibanja, pomanjkanje samodiscipline in motivacije, strah pred nepoznanim, povečanje anksioznosti, naraščanje napetosti … Časi, ki jih preživljamo, nas gotovo postavljajo pred veliko preizkušnjo. “Ker smo navajeni biti svobodni, vsako omejevanje svobode v nas vzbudi hud občutek ogroženosti,” je na spletnem predavanju Stres in uspešno soočanje z njim v času izolacije v organizaciji Društva mladih Kranjska Gora poudaril športni psiholog Matej Tušak. “Za reševanje situacije sta nujno potrebna zaupanje in osebna odgovornost.”
Preberite še:
Ne obupujte. Vse bo minilo, tudi pandemija koronavirusa
Ena od pomembnih stvari, ki vpliva na občutek ogroženosti ljudi v času izolacije, je različen fokus nadzora ali kontrole, poudarja Tušak. Ta se nanaša na našo individualno percepcijo, kje ležijo vzroki našega uspeha oz. neuspeha v življenju. Nekateri ljudje verjamejo, da so tako za svoje uspehe kot neuspehe odgovorni sami, drugi pa za to krivijo nekoga drugega in mislijo, da nimajo nikakršne moči.
Kako pomagati otrokom
Situacijo najtežje prenašajo otroci, ki potrebujejo gibanje in druženje z vrstniki. “Še večja težava pa je, če so njihovi starši panični in se ves čas pritožujejo. Potem otroci težko ustvarjajo neko pogumno stanje, so zelo hitro prestrašeni in se bojijo.”
Ena od močnih strategij za dobro soočanje s stresom je, da imamo visoko stresno toleranco. To pomeni, da smo sposobni prenesti veliko stresa. Kar ne pomeni, da jo bomo natrenirali tako, da nam bo vedno lepo. “Postavljajmo otroka v težke preizkuse, stresne situacije. Ko premaga en nivo, ga ob naslednji priliki postavimo še v težjo situacijo. In če znamo otroku razložiti, da je to obdobje težko za vse in je normalno, če se počuti, kot se, ampak da je to preizkušnja, ki jo moramo znati premagati in bomo slej ko prej lahko zopet živeli na bolj normalen način, potem bo ta izkušnja otroka zaznamovala kvečjemu tako, da bo bolj odporen na težke situacije. Če torej znamo to pravilno pospremiti, bo to dobra izkušnja, ki bo z vzgojnega vidika otroku kvečjemu pomagala,” meni Tušak.
Preberite še:
5 pozitivnih “korona” sprememb, ki bi jih morali ohraniti tudi po koncu epidemije
Kaj nas situacija uči
Situacija nam je hkrati postavila ogledalo, na katerih področjih lahko stvari spremenimo in naredimo drugače. Iz situacije, v kateri smo se znašli, se lahko nekaj naučimo in iz tega izidemo boljši.
“Kar naenkrat ugotovimo, kaj dejansko je v življenju pomembno. Ne moremo živeti brez gibanja. Prav tako smo dobili signal, da so sistemi vzgoje premalo poudarjali pomen družine. Ljudje ves čas hitijo, zdaj pa so morali biti ustavljeni. Dokler ti nečesa ne vzamejo, se ne zavedaš pravega pomena. Če znamo tako gledati na celo obdobje, se bomo vprašali, ali je res pomembno, da vsako leto bežimo na pet krajev po svetu, po drugi strani pa ne poznamo Slovenije, ne znamo komunicirati s partnerjem, otrok nas ne posluša … Ko se bodo stvari začele umirjati, bomo lahko začutili, da je obdobje koronakrize prineslo tudi kar nekaj pozitivnih izhodišč.”
Preberite še:
Koronavirus, povod za ločitev?
Za izboljšanje počutja
Na veliko stvari v tem trenutku nimamo vpliva, lahko pa poskrbimo za področja, s katerimi lahko uravnavamo doživljanje stresa v pozitivno smer. Tušak predlaga tole:
- Redna telesna aktivnost. V vsakdan umestimo vsaj pol ure telesne aktivnosti: tek, hoja, vaje z lastno težo … Napetost bomo zmanjšali z odhodom na zrak.
- Pomembno je, da spreminjamo oz. strukturiramo okolje, v katerem se nahajamo. Naredimo si čim bolj običajen urnik aktivnosti in ciljev za vsak dan posebej. Izvajajmo rituale, ki nam dajejo varnost v vsakodnevnem življenju.
- Poslužujmo se intenzivnih tehnik sproščanja: avtogeni trening, dihalne vaje, meditacija …
- Učimo se nadzorovati negativne misli in jih skušamo spremeniti v pozitivne ali vsaj v nevtralne.
- Vzdržujmo pozitivno in optimistično razpoloženje, poskrbimo za humor.
- Načrtno si vzemimo čas za stvari, ki nas veselijo in sproščajo.
- Uporabljajmo sodobne medije za komuniciranje z oddaljenimi ljudmi.
- Dvigujmo samopodobo prek dela in aktivnosti, ki dajo občutek vrednosti.
- Obdajmo se s pozitivnimi ljudmi.
- Omejimo gledanje televizije in časa, preživetega na spletu. Glejte tisto, kar vam bo dalo občutek, da ste izvedeli nekaj koristnega oz. se boste ob ogledu pošteno smejali.
Preberite še:
“Če daješ, moraš poskrbeti tudi, da svoje baterije nekje napolniš”
Preberite še:
7 možnih razlogov, zakaj vas obdaja nered
Preberite še:
Preprost način, kako čim manj skrbeti
