Šolanje na daljavo ni mačji kašelj in pri njem imamo pomembno vlogo predvsem starši, sploh pri otrocih nižjih razredov osnovne šole. Stvari so postavljene na glavo, klasična pravila (nič računalnika, nič telefonov ipd. med šolo) ne držijo več, zato je vse skupaj pravi pravcati izziv. Zagotovo moramo biti do otrok razumevajoči, saj je tudi zanje trenutna situacija naporna in nenavadna. A dobro je vedeti, na katere napake moramo biti pozorni, da jim ne bi s pretiranim zavijanjem v vato naredili več škode kot koristi.
Preberite še:
Šolanje od doma: v drugo gre lažje
Ali pustimo otrokom, da iščejo izgovore?
V domačem okolju je vse skupaj precej drugače kot v razredu, saj ni ves čas zraven učiteljice, ki bi preverjala delo, poleg tega ni pozitivne vzpodbude sošolcev, ki vsi delajo enako in imajo iste zadolžitve. Če otrok ni pretirano vnet za delo in naloge, zna hitro poiskati izgovore. Bom potem/popoldne/zvečer, Danes ne bi delal za šolo, Ali lahko to pustim za jutri, Danes sem delal že matematiko, zakaj bi moral tudi angleščino …
Ali nam staršem kdo pogleda skozi prste, da nam ni treba opravljati službenih obveznosti, skrbeti za gospodinjstvo? Verjetno ne. Tudi otroci morajo prevzeti svoj del zadolžitev in odgovornost za šolo, ki je njihovo delo. Še nekoliko težje je, če so otroci dobršen del dneva prepuščeni sami sebi, ker so starši v službi, zato nad njimi nimajo pravega nadzora.
Nikakor ne bi bilo prav, da bi nekaj ur sedeli zraven šolarja in vztrajali, naj vsako črko napiše pod našim nadzorom. A eno mora biti jasno: šolsko delo mora biti opravljeno vsak dan sproti, najlažje pa je to opraviti zjutraj in dopoldne, da potem ostane še kaj časa za igro in sprostitev na svežem zraku.
Preberite še:
6 otrok in šolanje od doma: Včasih si zaželim, da bi mi prišla pomagat Mary Poppins
Ali naredimo vse (ali večino) stvari namesto otrok?
Utrujenost, naveličanost in nestrpnost zaradi trenutne situacije naredijo svoje. Zato smo kaj lahko v skušnjavi, da bi šolske zadolžitve namesto otrok opravili kar mi. Da bo vse skupaj hitreje opravljeno, potem pa končno mir.
Zagotovo smo vsi že opazili likovne izdelke otrok na virtualnih razrednih tablah, ki zagotovo ne morejo biti njihovo delo. Mar lahko prvošolec zašije popolnega medvedka iz blaga, nariše simetričen krog s prosto roko ali izdela plakat, ki je tako pravilen, kot da bi ga izrisal računalnik? Ne, verjetno so mu “pomagali” starši, samo zato, da je bila zadeva opravljena.
Dosti bolje je, da otrok nalogo opravi sam, pa čeprav mu to vzame nekoliko več časa ali če ni vse povsem pravilno, popolno. Popolnoma nič ni narobe, če je naloga zanj zahtevna in zato malo “positnari”. Življenje je polno nalog, ki so težke, zato je za otroka pravzaprav koristno, če se nauči s tem soočati.
Preberite še:
Profesorica je od doma še vzgojiteljica in kuharica, mož pa ravnatelj in hišnik
Ali jim za opravljeno delo obljubljamo nagrade?
Nagrajevanje in podkupnine prav tako niso najboljša stvar. Konec koncev ni vsak zapis v zvezek ali vsak izračunan račun vreden medalje in kristalnega pokala. Tudi v službi napredujemo, če se resnično izkažemo in če opravimo nekaj, kar je zunaj siceršnjega dometa naših nalog.
Zakaj bi torej otroka zasuli z bonboni samo zato, ker je odprl zvezek in poiskal rdečo barvico za naslov? Prav tako ga ne nagrajujmo z računalniškimi igricami, saj so v tem času že tako ali tako občutno preveč za zasloni. Nagrada naj bo prosti čas, ki ga bo pridobil s tem, ko bo pravočasno naredil vse za šolo; morda bo lahko pomagal pri pripravi kosila, se šel igrat na vrt, bral, risal, se igral z brati in sestrami …
Preberite še:
Kaj se zgodi, ko sem prehiter in predrzen?
Preberite še:
Preberite zabavna korona pravila za postavljanje letošnjih jaslic
Preberite še:
Stara je 102 leti, živela v času španske gripe in kar dvakrat premagala covid 19
