Šolanje na daljavo za vse udeležence in njihove najbližje je velik izziv: kako prek računalnika izpeljati pedagoški proces, kjer veliko vlogo igrajo živi odnosi – med učiteljem in učenci, med samimi učenci, pa tudi med starši in učitelji. Sedaj so učenci v veliki meri odvisni od sebe, svojih staršev in pogojev, ki jih določa njihov socialni, ekonomski in tudi geografski položaj. Opažam, da so nekateri otroci, ki so bili že prej učno šibki, v še slabšem položaju, kot so bili prej v šoli.
Preberite še:
Učitelj, ki do večine svojih učencev kar prikolesari
Enaki pogoji in možnosti?
Načeloma bi vsi otroci morali imeti enake pogoje in možnosti šolanja. To velja pri klasičnem pouku, enako bi moralo biti tudi pri pouku na daljavo. Toda spoznavamo, da se primanjkljaji na socialnem, čustvenem in materialnem področju še bolj poznajo v teh oteženih pogojih šolanja. Otroci, ki jih zaradi specifičnih primanjkljajev imenujemo otroci s posebnimi potrebami, se soočajo z novimi razmerami, ki jim predstavljajo še večjo oviro. Njim človeška bližina in topla beseda pomenita še več, spremstvo usposobljenih strokovnjakov pa je za njihovo delovanje in doseganje zastavljenih ciljev bistvenega pomena.
Tudi prek računalnika se da vzpostaviti stik, a ta ne more biti enako kvaliteten kot v živo. Mnogi učenci, še posebej na težje dostopnih in z internetno povezavo slabo opremljenih krajih, se srečujejo z veliko praktično težavo: nedelujočim ali slabo delujočim internetnim signalom. Nekateri nimajo ustreznih računalniških pripomočkov in takim poskušajo pomagati različne ustanove. Tudi iz svojih izkušenj vem, da se vsi taki učenci pred ostalimi počutijo nelagodno, saj so izločeni iz enakopravnega položaja in morajo opravičevati svoj položaj.
Preberite še:
Spletne strani, ki bodo vašemu šolarju pomagale pri šolanju na daljavo
Posebna skupina so otroci, ki so razpeti med ločena starša in jim današnji položaj predstavlja novo preizkušnjo. Če sem prištejemo še veliko množico otrok, ki imajo doma malo prostora za individualno učenje, računalnik, ki ga je treba deliti s sorojenci ali starši, ali pa starše, ki so v veliki stiski bodisi zaradi posledic krize bodisi zaradi nerazumevanja med partnerjema ali drugih osebnih problemov, potem lahko ugotovimo, da se s šolanjem na daljavo stvari samo še bolj zapletejo oziroma da se v taki obliki šolanja dogajajo še večje neenakosti in stiske. Ti prikrajšani otroci bodo imeli več vrzeli v znanju, njihova samopodoba bo slabša, socialne razlike se bodo zaradi te izkušnje še poglabljale. Prepričan sem, da si ti otroci zaslužijo vso našo skrb in pozornost.
Preberite še:
Starši, ali pri šolanju na daljavo delate katero izmed teh napak?
Iskanje najboljših opcij
Šolanje na daljavo je prav gotovo boljša izbira kot “nešolanje”. Ne smemo pozabljati na otroke, ki doživljajo osebne stiske. Zame konkretno to pomeni, da poskušam razumeti učence, ki mi sedijo nasproti na drugi strani ekrana, da jim vlivam občutek varnosti in sprejetosti, da jih bodrim in opogumljam, naj odgovorno pristopijo k delu in zaupajo svoje morebitne težave bližnjim. Moja prva naloga pa seveda je, da učence nekaj naučim. Vsekakor pričakujem, da se potrudijo po najboljših močeh, a svoja pričakovanja in zahteve pospremim s potrpežljivostjo in uvidevnostjo.
Tudi sam se učim ustvarjalnosti, razmišljam o tem, kako nagovoriti otroke na jasen, humoren in njim razumljiv način, kako jim z drobnimi pozornostmi pokazati, da mi je zelo mar zanje in da so v mojih očeh dragoceni. Tako so recimo neprecenljivi njihovi pogledi, ko mi pomahajo, ko se pripeljem mimo s kolesom, da me vidijo v živo. Ko snemam filmčke zanje, jih poskušam s kakšnim smešnim vložkom ali pa s spodbudno mislijo razvedriti. Ko mi kakšen učenec napiše opravičilo, da je (zopet) zaspal in zato ni prišel k uri prek Zooma, brzdam svojo slabo voljo in ga skušam čim bolj prijazno opomniti, naj bo drugič bolj pozoren.
Življenje je sestavljeno iz drobnih stvari. V času, ko nam manjka konkretna bližina, prijateljski objem in stisk rok, je naša rahločutnost in pozornost do ubogih tega časa še toliko bolj pomembna.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Preberite še:
“Sem popolno nasprotje moškega, ki ob pivu gleda nogometno tekmo”
Preberite še:
Kako, prosim? Mnogo dobrega ODPUSTIL?
