Znameniti pisatelj fantazijske književnosti J. R. R. Tolkien, ki najbolj slovi po svojih delih Hobit in Gospodar prstanov, ima objavljenih zelo malo zapisov, ki izrazito izpostavljajo njegovo katoliško vero.
Tolkien je o svoji priljubljeni trilogiji povedal: “Gospodar prstanov je v svojih temeljih seveda versko in katoliško delo; sprva na nezavedni ravni, ob vnovičnem branju pa povsem zavestno.” Toda navzočnost katoliške vere v njegovih objavljenih delih je večinoma zelo pretanjena, trden temelj, ki se skriva pod površino.
Preberite še:
Božična pesem Shakespearovega daljnega bratranca, ki je postal svetnik
Božična zgodba na neobičajen način
Zato je bil Wayne Hammond, izvedenec za Tolkienova dela, toliko bolj presenečen, ko je odkril njegovo pesem, posvečeno Devici Mariji. Prvič je bila objavljena leta 1936 v letopisu oxfordske šole Naše Gospe, s preprostim naslovom “Noel” (Božič).
Ravnatelj omenjene šole, Stephen Oliver, je v pogovoru za britanski The Guardian povedal: “Noel je čudovita pesem, ki na neobičajen način opisuje božično zgodbo, postavljeno v zimsko pokrajino. V središču zgodbe je Božja Mati Marija in zelo verjetno je, da jo je Tolkien napisal posebej za šolsko glasilo, saj je naša šola posvečena Devici Mariji.”
Objavljamo odlomek Tolkienove pesmi, ki je odlično izhodišče za premišljevanje v božičnem času (cela pesem v izvirniku je na voljo na tej povezavi).
Preberite še:
Pevska družina znova navdušila in v oddaji talentov zmagala s Sveto nočjo
Marija pa tu spodaj je zapela inpesem nje je glasno zazvenela skoz’
gosto meglo in gore snega, tja
gor do praga rajskega;
iz
sna zbudila je vse zvonove,
zvoniki
so iz nebes zapeli v dalj
in glas človeške device je oznanil,
da rodil se je Sin, Nebeški Kralj.
Pravični nocoj se povsod veselijo,
ko zvezde svetlo jim nad glavo žarijo,
in prostor je svetel, ves nasmejan,
s toploto žarečega ognja obdan.
Zvonovi rajski glasno donijo,
krščanski svet se že radosti,
mi srečni slavo bomo peli,
saj Bog na zemljo se rodi.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
“Največ se naučiš takrat, ko ti ne uspe”
Preberite še:
To so najpogosteje prebirani svetopisemski odlomki v letu 2020
Preberite še:
Kako je najboljši skladatelj vseh časov povezan s Slovenci
