Šestindvajsetletni katehumen Uroš je po dolgih letih zopet prejel sveto obhajilo in zakrament svete birme. V Katoliško cerkev se je vrnil po poglobljenem branju Božje besede.
Vera obrobnega pomena
Uroš izhaja iz katoliške družine. Babica ga je kot otroka večkrat peljala v cerkev, kjer so mu bile všeč freske in trenutek, ko je med mašo v puščico spustil denar.
Starši so ga sicer poslali k verouku, vendar niso vztrajali, ko se je temu kmalu uprl. Sošolci, ki so z veroukom nadaljevali, so ga želeli pred birmo prepričati, da bi se vrnil. Stal je za svojimi stališči in do Cerkve gojil izrazito odklonilen odnos.
Preberite še:
Spreobrnjenje, ki se je začelo z zamenjavo dveh cigaret za Sveto pismo
Iskanje
Kot najstnik se je rad norčeval iz vere in tako provociral tiste, ki jim je kaj pomenila. Kljub temu bi tudi takrat na vprašanje, kdo je zanj Bog, odgovoril, da je to Jezus. Vendar mu ga nihče ni zastavil.
Leta 2012 se je sprl z več svojimi prijatelji. Vedno bolj je opažal, da gre v svetu veliko stvari narobe. Začel je brati literaturo o svetovnih zarotah; na primer v glasbeni in filmski industriji, v politiki … Tovrstni avtorji so večkrat napeljevali tudi na duhovni svet.
Uroš je v tem obdobju kot božansko dojemal naravo. Če pa se za živim svetom nahaja nekaj duhovnega, kakor so predpostavljale razne teorije zarot, zakaj se ne bi resnica skrivala tudi v trditvah o obstoju Boga in hudiča.
Preberite še:
Krščanski spreobrnjenec iz Irana: “Sveto pismo je vse, kar imam”
Cerkev – vir zla?
Leta 2014 si je Uroš kupil prvo Sveto pismo in ga začel z zanimanjem prebirati. Z marsičim se je srečal prvič. Zaradi predsodkov o Katoliški cerkvi glede križarskih vojn, lova na čarovnice … je bil prepričan, da je ta institucija povezana z zlom in da so katoličani tudi v Knjigi vseh knjig marsikaj spremenili. Navdušil se je nad anglikanskim prevodom biblije KJV (King James Version).
Znova se je znašel v težkih življenjskih okoliščinah, vendar njegova vera ni ugasnila. Sedaj je vedel, da je Jezus Bog in da je nekje cerkev, ki ji želi pripadati. Pridružil se je neki protestantski ločini. Tedaj je spoznal današnjo zaročenko, ki je v nasprotju s protestanti neomajno zagovarjala krst novorojenčkov.
To ga je spodbudilo, da je začel raziskovati zgodovino prve Cerkve. Prebiral je razne katoliške internetne strani in prišel do zaključka, da so takšno krstno prakso zagovarjali že cerkveni očetje, ki jih je kot protestant cenil. Tudi Kristus je rekel: “Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo” (Lk 18,16).
Preberite še:
Pot Anitinega spreobrnjenja: “Če obstajaš, Jezus, mi daj razumeti, daj mi znak!”
Odstopanja
Ko je primerjal različne prevode Svetega pisma s prevodom KJV, na katerega je sam prisegal, je opazil, da v njih nekatere vrstice manjkajo ali so nekoliko drugačne. Kot protestant je govoril, da bo postal ateist, ko bo v Bibliji našel napako, sedaj pa se je srečal z odstopanji pri različnih prevodih. Dilem ga je rešila besedilna kritika, ko je v Svetem pismu začel brati opombe, kjer je lahko sledil utemeljitvam o različnih prevodih iz starih jezikov. Spoznal se je tudi s Septuaginto, s prvim prevodom Biblije v staro grščino, ki so ga kristjani od vedno cenili, ohranil se je pa po zaslugi Katoliške cerkve. Zaradi tega je želel to Cerkev, v kateri je bil že kot otrok, ponovno vzeti pod drobnogled.
Tokrat ni mogel spregledati mnogih dejstev, ki so mu narekovala, da katoliška vera sledi resnici. Težko je sicer sprejel papeštvo, vendar je dognal, da vsaka organizacija potrebuje vodjo. Prebiral je tudi besede iz evangelijev, s katerimi je Jezus kot voditelja potrjeval svetega Petra. Opazil je, da se med katoličani ohranja dvatisočletna tradicija. Katoliškemu nauku lahko sledimo do cerkvenih očetov, medtem ko protestanti po Uroševih besedah poudarjajo zgolj različne avtorje, ki gotovo povedo veliko zanimivega, vendar je katoliška tradicija povezana s koreninami krščanstva.
Preberite še:
“Po krstu je neki glas v meni rekel: Zdaj si na varnem”
Katehumenat
Ko si pred vsemi dejstvi ni več mogel zatiskati oči, je stopil v stik z eno od ljubljanskih župnij. Župnik ga je povabil h katehumenatu. Tam je lahko poglobil svoje znanje, ki ga je pridobil tekom dolgoletnega iskanja resnice in mu je sedaj zelo pomagalo.
Na velikonočno vigilijo sta z zaročenko sprejela milosti zakramentov in se v polnosti vključila v Katoliško cerkev.
Uroš še vedno odkriva skrivnosti katoliške vere in poudarja, da sta Sveto pismo in Cerkev velika Božja darova.
Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Magnificat, november 2019.
Preberite še:
Novo leto je nova priložnost, dar. Ne zapravimo ga z lenobo in jamranjem!
Preberite še:
V čem je skrivnost srečnega življenja sv. Jožefa?
Preberite še:
Po ogledu tega videa boste sveto mašo doživeli čisto drugače
