Ne glede na naše težave, grehe in odvisnosti nas ne določajo naši padci, ampak Božja ljubezenČe znova in znova delamo stvari, ki smo jih že tolikokrat obžalovali, ali pa se borimo s skušnjavami še leta po tem, ko smo se že rešili odvisnosti, ob tem lahko izgubimo voljo.
Za vse tiste, ki so še vedno ujetniki odvisnosti, in tudi tiste, ki se ves čas upirajo temu, da bi podlegli skušnjavi, predstavljamo nekaj svetnikov, ki so imeli podobno izkušnjo odvisnosti. Ti svetniki nas spominjajo, da nas, ne glede na naše težave, grehe in odvisnosti, ne določajo naši padci, ampak Božja ljubezen.
Preberite še:
Zanke odvisnosti. Se jih lahko rešimo brez pomoči drugih?
Sveto Marijo Egiptovsko (344–421) pogosto imenujejo tudi prostitutka, čeprav za svoje usluge ni prejemala denarja. Ne, Marija je bila nimfomanka, ženska, ki je imela tako močno željo po mesenih užitkih, da je včasih moške prisilila v spolne odnose proti njihovi volji. Težko si je predstavljati odrešenje za nimfomanko in posiljevalko, a Marije pri Bogu ni določal greh.
Ko je odšla na romanje v Sveto deželo, je na ladji zapeljevala romarje, v Sveti deželi pa se je nenadoma zavedela izprijenosti svojega greha. Spokorila se je in zbežala v puščavo, kjer se je še naprej borila z grehom, sramom in skušnjavo. 17 let se je vdajala mesenim užitkom in 17 let se je trudila, da je ne bi znova premagale strasti. Končno je bila osvobojena vsega in preostanek življenja je preživela brez skušnjav kot puščavnica in tako postala ena največjih svetnic vzhodne Cerkve.
Preberite še:
Resnica o Mariji Magdaleni. Je bila res prostitutka?
Italijan sveti Kamil de Lellis (1550–1614) je bil sin razjarjenega in malomarnega očeta in matere, ki jo je izgubil pri svojih 13 letih. Še kot najstnik je, velik in močan, postal najemniški vojak in potoval po Evropi ter se za denar boril za tiste, ki so mu več plačali. Bil je nasilen in prepirljiv mladenič, zasvojen z igrami na srečo, zaradi česar je kmalu ostal brez ficka, dela pa si ni mogel najti zaradi kronične rane na nogi.
In ko je bil čisto na dnu, je Kamil našel Jezusa in se spreobrnil – a le, dokler ga niso grehi starega življenja spet poklicali. Vedno znova in znova se je vdajal grehu, zaradi rane na nogi pa je vedno znova pristal v bolnišnici, kjer se je spet pokesal.
Končno je Kamil prejel milost, da se je za vedno rešil greha. S pomočjo svetega Filipa Nerija, ki je bil njegov duhovni spremljevalec, je opustil zasvojenost z igrami na srečo, pretepanje ter pijančevanje ter ustanovil svojo redovno skupnost. Kamilijanci so bili skupnost bolniških strežnikov, ki so nesebično skrbeli za ranjence.
Preberite še:
Nekdanji huligan je našel Jezusa: “Postal sem pomemben”
Sveti Avguštin Yi Kwang-hon (1787–1839) je izhajal iz korejske aristokratske poganske družine. Že kot mladenič je živel izprijeno, še posebej se je vdajal pijači. Ni presenetljivo, da mu tudi poroka s sveto Barbaro Kwon Hui ni pomagala. Ko pa je Avguštin slišal veselo sporočilo evangelija in se dal krstiti, je bil ozdravljen odvisnosti.
Mnogi odvisniki se borijo še dolgo potem, ko se odločijo za zdravljenje, Avguštin pa je prejel čudežno milost in nikoli več ni začutil želje po vinu. Postal je katehist in skupaj z ženo odprl svoj dom za preganjano Cerkev. Oba sta bila mučena skupaj s hčerko, sveto Agato Yi, in Avguštinovim bratom, svetim Janezom Krstnikom Yi Kwang-Ryolom.
Preberite še:
Propadel zakon, odvisnost, ulica. Nato pa mu je Bog pokazal pot na Švedsko
Sveti Mark Ji TianXiang (1834–1900) je bil odvisen od opija. Ker njegov spovednik ni razumel narave njegove odvisnosti, mu je dejal, da mu ne more dati odveze, dokler ne premaga svoje odvisnosti, kar je pomenilo tudi to, da ni mogel prejemati svetega obhajila. Kar 30 let je kitajski doktor ob tem, da ni smel prejemati zakramentov, dejavno živel svojo vero. Nikoli mu ni uspelo premagati odvisnosti, je pa umrl kot mučenec skupaj s svojo družino in bil razglašen za svetnika, in sicer ne le zaradi svojega mučeništva, ampak tudi zaradi vseh dolgih let, ko je nosil križ odvisnosti in se ob tem trudil hoditi za Jezusom.
Častitljivi Božji služabnik Matt Talbot (1856–1925) je bil vzgojen v družini alkoholikov v Dublinu. Pijanec je postal že pri 13 letih in naslednjih 15 let se je vse vrtelo le okrog alkohola. Po veliki milosti se je Matt pri 28 letih zaobljubil, da bo postal trezen. Od takrat naprej se ni več dotaknil alkohola, a se je še vse življenje boril s skušnjavo, ki je tako dolgo obvladovala njegovo življenje. Vse do smrti pri sebi ni nosil denarja, da ne bi podlegel skušnjavi in zavil v pivnico na kozarček.
Matt je ostal samski, bil je skromen pristaniški delavec, ki ga je mnogo bolj kot kar koli drugega zanimala askeza. Nekoč je rekel: “Nikoli ne bodite prestrogi do človeka, ki ne more prenehati piti. Prenehati piti je tako težko, kot obuditi mrtve v življenje. A oboje je mogoče pri Gospodu. Le predati se mu moramo.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.
Preberite še:
Kako lahko s pomočjo telesne govorice ustvarite pozitivno podobo?
Preberite še:
“Nenavadna filozofija se mi zdi, da je tisto, kar ni primerno za med ljudi, dovolj dobro za mojega moža”
Preberite še:
Kako se znebiti občutkov sramu